V hladnejših jesensko zimskih dneh je čas, ko iz sadja, ki je dozorelo v sadovnjakih, kuhamo žganje. Nekoč so v marsikateri kleti in “žganjarah” kuhali domače žganje očetje in dedki, danes se tu in tam najde kakšen, saj se mladi več ne ukvarjajo s tem, veliko sadja pa zato, vsaj  v mnogih travniških nasadih ostane celo na drevesih. Kljub temu imamo nekaj sadjarskih kmetij, na katerih je žganjekuha pomembna dejavnost, saj sadju, ki ga pridelajo dodajo vrednost.

Daleč najbolj cenjena med žganji je viljamovka. Na sadjarski kmetiji Firbas iz Cenkove pri Cerkvenjaku imajo v nasadih samo hruške viljamovke, iz katerih kuhajo viljamovko. Prvi nasad, ki so ga zasadili pred več kot tridesetimi leti so širili in danes je v njih 4.500 dreves, v pripravi pa je še en hektar zemljišč, ki ga bodo prav tako z viljamovko zasadili prihodnjo pomlad.

Letos je pridelek večji kot lani. Čeprav je spomladanska pozeba vzela precej pridelka so pobrali priblžno 15 ton optimalno zrelih in kakovostnih hrušk, ki so jih zmleli in v teh tednih mladi prevzemnik Mitja Firbas kuha viljamovko. Od jutra do večera skrbi za ogenj, nadzoruje, da se masa na prismodi in da se žganje počasi destilira. Kasneje bo žganje še ustrezno odležalo in razvilo svojo aromo. Prodaja Firbasove ne skrbi, saj se njihova viljamovka prodaja kar sama, še zlasti po tem, ko je prav letos dobila več prestižnih nagrad, tako na domačem kot svetovnem ocenjevanju.

Ne spreglejte knjige SODOBNA ŽGANJEKUHA, namenjena tržnim in ljubiteljskim žganjekuharjem. Naročite jo s klikom na naslovnico, na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si

ZN