Izdelki iz podeželja so sinonim za visoko kakovost

14 oktobra, 2020
0
0

Lokalna akcijska skupina (LAS) Prlekija , ki deluje na območju osmih pomurskih občin, izvaja od jeseni 2017 skupaj z LAS Ovtar iz Slovenskih goric in avstrijskima partnerjema LAG Vulkanland ter društvom Genuss am Fluss sodeluje v projektu GlaMUR.Eden glavnih ciljev projekta je povečati zavest o pomenu lokalne ponudbe in samooskrbe v obmejnem območju med Slovenijo in Avstrijo ob reki Muri, zato si je konec septembra 30 članov LAS Prlekija obiskalo nekatere ponudnike na območju Vulkanlanda (dežele vulkanov) in skupaj z njimi preverjalo možnosti za skupen nastop na trgu. V ponudbo GlaMUR  pa je poleg številnih avstrijskih že vključenih tudi 63 slovenskih ponudnikov.

Zgodba čezmejnega sodelovanja se je v bistvu začela s projektom Genus sam Fluss – Užitki ob reki Muri, pred približno desetimi leti z LAS Ovtar, predvsem z malimi projekti, v vrednost med 10.000 in 20.000 evri, je predstavil začetnik čezmejnega sodelovanja Georg Pöck, predsednik društva Genus sam Fluss, ki je vključen v projekt GlaMour samo še neprofesionalno. Poklicno je namreč pivovar, ki zvari letno okrog 35.000 litrov, na drugi strani meje dobro znanega piva pock, hmelj zanj pa med drugim kupuje v Sloveniji. Osebno ga je zelo motilo, ko so je bilo obmejno območje na reki Muri na slovenski strani dolgo časa za železno zaveso, saj imata oba bregova Mure razen jezika veliko skupnega: podobno kmetijstvo, kulinariko in težave v razvoju podeželja. Zato so začeli iskati platformo za čezmejno sodelovanje in rodil se je  projekt  Genuss am Fluss, ki je vključilo regionalne ponudnike, ki so razumeli, da je izdelke in storitve na trgu veliko lažje ponuditi povezano.

Ker pa so ugotovili, da projekt »Užitek ob reki« Muri ljudje povezujejo izključno z reko in ribami, so ime in vsebino nadgradili v širši GlaMUR.  Le-ta vključuje pestro ponudbo in gradi na visoki kakovosti vseh izdelkov iz podeželja. Območje in blagovna znamka GlaMUR, ki je nastala v okviru istoimenskega projekta, sedaj, tik pred iztekom konec letošnjega leta, povezuje 28 sosednjih občin iz Slovenije in Avstrije in poleg avstrijskih tudi 63 slovenskih ponudnikov., Tigradijo prepoznavnost tega območja in povezujejo naravne, turistične, kulinarične in rokodelske potenciale pri promociji in trženju lokalnih izdelkov. Med nosilci blagovne znamke pa niso le ponudniki ekoloških, temveč tudi konvencionalnih izdelkov iz kmetij. Partnerji na avstrijski strani so prepričani, da lahko to geografsko območje v obeh državah piše uspešno evropsko zgodbo, na avstrijski strani pa ima izjemen potencial v turizmu. V Vulkanlandu, na območju od Gradca do Bad Radgesburga imajo namreč kar 1,5 milijona nočitev letno in za sabo uspešno zgodbo spreminjanja podeželske Trnuljčice v uspešno kmetijsko- turistično območje.

Lokalna akcijska skupina  Prlekija je začela z delovanjem v obdobju 2007-2013 in nadaljuje delo tudi v obodbju 2014 do 2020 na območju osmih  občin: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Radenci, Razkrižje, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej), ki se umeščajo v upravni enoti Gornja Radgona in Ljutomer. Območje LAS Prlekija šteje 38.113 prebivalcev.

IZDELKI CELE REGIJE V GARAŽNI TRGOVINI

Z optimističnim in povezovalnim pristopom, ki nam ga v Sloveniji velikokrat še primanjkuje, so se udeleženci strokovne ekskurzije srečali zgolj nekaj kilometrov od slovensko-avstrijske meje v vasici Halbenrein, v garažni in spletni prodajalni. Le- ta je nastala delno zaradi »korona« realnosti in hitre odzivnosti ponudnikov. Mlada grafična oblikovalka je namreč  pred nekaj meseci na facebooku objavila zamisel, da bi začela s spletno prodajo izdelkov iz tega območja avstrijske Štajerske in v hipu se je odzvalo 30 okoliških ponudnikov, vglavnem prehranskih izdelkov. Dogovorili so se, da bodo prodajali izdelke povezano kar v prostorih na njenem domu.  Prodajalna deluje pod imenom bauern-markt.at šele dva meseca. V njej je pestra paleta živil, od testenin, mok, kaš, vin, vse do avstrijskega riža in žafrana, pa celo ekološke slame za mačke. Kupci pa izdelkov prodajalni ne morejo plačati, temveč to storijo po spletu, marža za prodajalce pa je med 15 do 20 odstotkov. Pozorni so na to, da istih izdelkov ne podvajajo, ponudniki pa jih v Halbenrein pripeljejo sami. Naslednji korak je bilo vključevanje ponudnikov GlaMUR, priložnost za to imajo tudi vključeni iz slovenske strani meje. Medtem ko so na vsakem koraku dosegljivi izdelki iz buč (bučno olje in semena) ter laški fižol, po katerem je ta del Štajerske posebno znan, iščejo zlasti zelenjavo, pa tudi svojih ekoloških vin imajo na tem območju zelo malo. Veliko izdelkov je pakiranih v steklu, pri čemer sodelujejo z združenjem vinogradnikov Vulklanland, ki imajo s pošiljkami steklenic veliko izkušenj. V prihodnje načrtujejo pošiljanje izdelkov kupcem v paketih na paketomate, končni cilj pa je vključiti v ponudbo čim več regionalnih inovativnih izdelkov. Goran Šoster, vodja Las Prlekija in ustanoviteljica spletne prodajalne v Hailbenreinu Goran Šoster, vodja Las Prlekija in ustanoviteljica spletne prodajalne v Hailbenreinu

DRUGI TE CENIJO TOLIKO, KOT SE CENIŠ SAM 

 Naši severni sosedje so znani tudi tem, da znajo v nasprotju s prevladujočo slovensko prakso spodbuditi razvoj turizma brez večjih  naložb. Območje ob reki Muri je priljubljena izletniška točk za pohodnike, kolesarje ribiče, družin z otroki in obiskovalce tukajšnjih termalnih kopališč. Z lokalno hrano in lokalnimi obrtnimi izdelki pa jih privabi Ottersbachmühle« (oz. mlin na potoku vider) v kraju St. Peter. Njegov lastnik Rudi Strohmeier nas popelje po štirih etažah mlina, v katerem je še vedno mlin, gostišče, prostor za seminarje in  neskončna prodajna razstava obrtnih izdelkov 80 žensk iz podeželja. To stavbo je prenovil sam s pomočjo številnih mojstrov, tudi iz Slovenije in poudaril, da v njej ni le delo, temveč predvsem strast in zavedanje, da z ohranjanjem starih obrti ohranjamo tudi način življenja naših prednikov, to znanje pa predajamo naprej, ker smo na tem planetu le gostje.

ponudba ročnih izdelkov v mlinu Oterrbach ponudba ročnih izdelkov v mlinu Oterrsbach

 V znanem termalnem središču Bad Gleichenbergu pa je predstavil Michael Fend, vodja lokalne akcijske skupine Vulkanland in vodja iniciativne skupine Steierische Vulkanland  koncept regionalnega razvoja te še dobri dve desetletji nazaj neprepoznavne in nerazvite regije. LAS Steierisches Vulkanland vključuje 31 občin iz občin okrožij jugovzhodne Štajerske: Fürstenfelda, Weiza in Lipnice, ki so se združile za izvajanje programa Leader.
Fend, ki je po naravovarstveni strokovnjak in geomant, je predstavil, da  je rdeča  nit tega območja poleg vulkanov, ki so bili tukaj pred 1,5 milijona leti predvsem strukturni težave, kot je prevladujoče kmetijsko območje, ki je zgolj pridelovalo surovine za druga območja, pomanjkanje delovnih mest in posledično odseljevanje mladih. Razvoj so zato gradili na spodbujanju notranjih potencialov, odločilno prelomnico pa je predstavljala percepcija teh krajev in potencialov pri domačinih, kar se je zgodilo okrog 2004. Samo ekonomski uspehi namreč niso edini cilj razvoja, temveč mora biti življenje v teh krajih lepo predvsem za domačine in šele potem bo hkrati dobro tudi za goste. Vse ostalo je- bi lahko rekli «zgodovina, v letu 1999 so izvedli že 49 projektov na področju turizma, energije, izobraževanja, zdravja in prehrane, gastronomije, prenočitvenih objektov, za kar so pridobili 4,3 mio milijona evrov. V letu 2000 so ustanovili združenje za razvoj Štajerske vulkanske dežele , do leta 2006 pa izvedli še nadaljnjih 33 projektov. V finančni perspektivi 2007-2013 so se usmerili v projekte obnovljivih virov energije ter sodelovanja med gospodarstvom, turizmom, kmetijstvom in usposabljanjem prebivalcev, v 17 letih pa so ustvarili že 800 inovacij ter dobro povezali kmetijstvo, turizem ter podjetništvo. Fend je še poudaril, da traja večina projektov le dve do tri leta, zato je zelo pomembno, da postane projektno območje sposobno delovanja tudi naprej. Sedaj so prepoznavni tudi po kulinariki, v središču Bad Gleichenberga deluje tudi kmečka tržnica, kjer se srečujejo predvsem domačini. Kot primer dobre prakse je izpostavil pridelavo pšenic iz območja Vulkanland, ki je v preteklosti skoraj niso pridelovali, sedaj pa je imajo že prek 2000 ton in povezan cel krog od njive do pekarn, s čimer so ustvarili višjo dodano vrednost.

jesenski krožnik  v vinoteki v Vulkanlandu jesenski krožnik v vinoteki v Vulkanlandu

Ena od uspešnejših zgodb Vulkanlanda pa so tudi vinogradniki in vinarji z vinoteko, vinogradniškim muzejem na Klöchu. Listina o vinogradništvu v teh krajih obstajajo že iz leta 1444, danes pa je to območje z 200 hektarji vinogradov znano predvsem po tramincu, pa čeprav ga imajo le 30 hektarjev. Vinogradniki imajo skupno mobilno polnilnico, z zmogljivostjo 1000 steklenic na uro, vino pa uspešno prodajajo v vinoteki. Njihov dišeči traminecje znan po cvetici vrtnice, ki je tudi zaščitni znak številnih izdelkov tega območja, sicer pa prevladujejo v ponudba sveža letniška vina, dokaj izenačena sloga- s poudarkom na primarnih aromah in svežini. Z dobro kakovostjo pa presenetijo tudi rdeča vina, kot je zweigelt in zvrsti. Margit Hatzl je vodja vinoteke na Klöchu , v kateri prodaja povezano 70 vinarjev, letno prodajo v njej 25.000 steklenic. V ponudbi imajo tudi vina tolerantnih sort, vrhunec prodajne sezone je prav te jesenske dni. Margit Hatzl je vodja vinoteke na Klöchu , v kateri prodaja povezano 70 vinarjev, letno prodajo v njej 25.000 steklenic. V ponudbi imajo tudi vina tolerantnih sort, vrhunec prodajne sezone je prav te jesenske dni.