Nova klubska sorta jabolk bonita

13 oktobra, 2020
0
0

Pri Koršičevih v Arnovem selu so začeli obirati pri nas novo klubsko sorto jabolk bonita, ki bo potrošnikom na voljo drugo leto zapored. Kljub pozebi bo pridelka več kot lani in več, kot so sprva pričakovali. Ocenjujejo, da bodo imeli vsi pridelovalci bonite skupaj od 150 do 200 ton jabolk, ki bodo naprodaj v eni od trgovskih verig in v lastni prodaji pridelovalcev.

 10 % jabolk pridelovalci bonite sami prodajo končnim kupcem, ostalo pa preko zadruge Tibona.

Po več slabih letinah pri pridelavi jabolk ter ob nenehnemu uvozu so posavski sadjarji videli rešitev v pridelavi ene od klubsko zaščitenih sort. Po pridobitvi dovoljenja za pridelavo sorte bonita leta 2017 so bili zasajeni prvi hektarji. Pridelovalci, ki so se posebej za ta namen združili v zadrugo Tibona, ki ima že 16 članov, skupaj pa imajo okrog 20 hektarjev nasadov, od tega 11 ha v Posavju, 6 ha v osrednji Sloveniji, 1 ha v Ljubljanski regiji in 0,25 ha na Primorskem. V nasadih, ki so bili zasajeni leta 2017 in 2018, letos kljub pozebi pričakujejo od 150 do 250 ton jabolk bonita, pove Toni Koršič. 90 odstotkov jabolk se proda preko zadruge Tibona, pakiranje in skladiščenje pa je prevzelo podjetje Darsad, ki je prav tako član zadruge. 10 % bonite pridelovalci prodajo sami končnim kupcem na domu ali na tržnicah. Zagotovo pa se vsa v Sloveniji pridelana bonita proda na slovenskem trgu, kar je pravilo zadruge Tibona.

Toni Koršič prideluje sadje na 7 ha, od tega je sorta bonita na skoraj 2,5 ha. Nasad je pokrit z mrežo proti toči in ima namakalni sistem.

BONITA JE ODPORNA NA JABLANOV ŠKRLUP

Člani zadruge so skupaj s KGZ Novo mesto in Maribor ter Biotehniško fakulteto v Ljubljani kot vodilnim partnerjem od lani v projektu Evropskega partnerstva za inovacije (EPI) Bonita, nova odporna klubska sorta jabolk v Sloveniji, od pridelave do trženja.

Jerneja Jakopič iz Biotehniške fakultete je povedala, da je projektno skupino sestavljajo raziskovalci, svetovalna služba in pridelovalci Toni Koršič, Vojko Šušterič, Darsad, Gordana Rožman, Bojan Frešer, Gorazd Potočnik in Aleš Gorišek Brodar. V različnih poskusnih nasadih pri pridelovalcih bodo v triletnem obdobju preučili sorto in poskušali odgovoriti na vsa tehnološka vprašanja, izdelali bodo promocijsko gradivo, skupno embalažo in preučili optimalne načine trženja.

Pridelovalci sorte bonita ob prodaji na domačiji dosegajo ceno 1,20 evra za kilogram jabolk, v boks paletah pa 0,60 evra za kilogram. Bonito skladišči in pakira podjetje Darsad, ki je prav tako član zadruge Tibona.

Robert Veberič iz Biotehniške fakultete je predstavil značilnosti sorte bonita, ki je križanec med sorto topaz (ki jo je v Slovenijo prav tako kot bonito pripeljal sadjar Toni Koršič) in Cripps Pink, znano kot Pink Lady. Bonita je odporna na najbolj pogosti bolezni jablanov škrlup in pepelasto plesen. Plodovi so intenzivno rdeče obarvani, srednje veliki do veliki, harmoničnega sladko-kislega okusa, prijetne arome, sočni in hrustljavi. »Sorta bo zadostila vsem potrebam sodobnega potrošnika,« je poudaril Veberič.

PRI PRIDELAVI NE SME BITI NAPAK

Sorta bonita je zahtevna, a hvaležna in izjemno rodna sorta jabolk. Ima nežno in občutljivo kožico, zato v rastni dobi ne dovoljuje nobenih napak pri tehnoloških ukrepih. Ob ustreznih ukrepih je mogoče pridelati 60 ton in več po hektarju, je pa potrebno večkratno obiranje, da plodovi dobijo lepo rdečo barvo in najboljši okus.

ZA PRIDELAVO ZAHTEVNA, A RODNA SORTA

Kako v že posajenih nasadih poteka pridelava, je predstavil prof. dr. Franci Štampar. Iz drevesnice pride sadika s številnimi predčasnimi poganjki. Zelo pomembna je pravilna priprava zemljišča, čas sajenja in pravilna rez takoj po sajenju. Sorta je zelo občutljiva na pomanjkanje vode po sajenju in na preveliko obremenitev cvetov in pozneje plodov v prvem letu. Prav tako so v starejših nasadih opazili, da premalo intenzivna rez prvo leto po sajenju onemogoči razvoj rodnega volumna, kar je lahko težava za doseganje velikih pridelkov. Gosto in kompaktno drevo s številnimi vejami pa vpliva na slabšo obarvanost plodov. Kožica pri boniti je zelo občutljiva na napake pri izbiri sredstev za varstvo rastlin in hranil, plodovi pred obiranjem radi predčasno odpadajo. Ugotavljajo pa, da ima bonita zelo dober rodni potencial ter da so vse težave rešljive s tehnološkimi ukrepi.

Slovenska jabolka bonita so zaščitena, zato so poimenovana bonita si, kar pomeni lepa je. Toni Koršič je še povedal, da so sadike bonite na voljo le za tržne pridelovalce in da bo širitev omejena. Gre pač za klubsko sorto, računajo, da se je v državi lahko pridela največ do 1.500 ton.

Bonita je odporna na jablanov škrlup in pepelasto plesen, zato je pridelava bistveno bolj sonaravna.

PRIHODNOST SLOVENSKIH SADJARJEV

Prof. dr. Franci Štampar slovenske sadjarje deli na tri skupine: na tiste, ki so profesionalni tržni pridelovalci in jim gre dobro, tiste, ki so ostali nekje vmes in bodo slej ko prej končali s pridelavo, ter tretjino tistih pridelovalcev, ki končujejo, ker ne delajo tako, kot bi morali. »Glavni problem je prenizek pridelek po hektarju, tehnološko so zaostali,« je prepričan prof. Štampar.

V Sloveniji je veliko starejših nasadov, ki so potrebni obnov, ter veliko mladih nasadov, ki niso pravilno urejeni. »Če na drevesu ni dosežen rodni volumen, ni pridelka.« Prof. Štampar nadaljuje, da so se zgodile tudi pozitivne spremembe, pri katerih je pomagala država z razpisi za sadjarje in gre za velike investicije. Pridelovalci si ne smejo privoščiti napak. »Če kmet zgradi hlev, lahko naredi napako pri enem ali drugem turnusu, saj mu hlev še vedno ostane, medtem ko pri trajnem nasadu ni tako. Če ograja nasada ni dovolj globoka v zemljo, lahko en zajec uniči ves nasad, pa gre samo za napako na ograji.«

Bonita je klubska sorta jabolk, ki so jo vzgojili na Češkem, njen lastnik je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev KSB. Zdaj se prideluje v Italiji, Avstriji, Franciji, državah Beneluxa, na Madžarskem in Češkem ter v Sloveniji.