Kako se z leti spreminjajo razmerja med cenami kmetijskih pridelkov in cenami izdelkov v trgovinah, zelo dosledno spremljajo tudi nekateri bralci Kmečkega glasa. V uredništvo smo prejeli pismo Martina Horvata iz Ivancev pri Bogojini, ki je nazorno opisal, koliko so kmetje izgubili od osamosvojitve Slovenije pa do danes.

Takole pravi: “Pred časom mi je prišla v roke kalkulacija za hektar pridelane pšenice, s katero se nikakor ne strinjam. Na primer: noben kmet ne prodaja slame iz njive oziroma jih je zelo malo. Tisti, ki imajo živino, jo uporabijo za steljo, tisti, ki je nimajo, pa pustijo slamo na njivi za humus. S prodajo slame z njive zemljo dodatno osiromašiš.

Kot drugo: strojna ura traktorja naj bi bila po kalkulacijah 22 evrov, po mojem izračunu za traktor 50-70 KM pa je strojna ura traktorja 30 do 35 evrov. Tudi 12,5 ure za obdelavo hektarja pšenice se mi zdi premalo. Menim, da kmet porabi za obdelavo 1 hektarja pšenice 20 ur s traktorjem 50-70 KM. Boljši traktorji (150 – 250 KM) pa imajo že dosti večjo porabo goriva (20 litrov), kar pa je že čez 20 evrov stroškov za nafto. Kje pa so še vsi ostali stroški, kot so amortizacija, motorno olje, hidro olje, vzdrževanje registracije, zavarovanje, razna popravila itd…

Tudi oddaljenost parcele 1 km se mi zdi nerealna. Povprečna oddaljenost parcel je nekje 4 do 6 km, nekateri imajo tudi 10 do 20 km do njive. Pri tem ne smemo pozabiti še na odvoz pšenice na odkupno mesto in čakanje na sprejem, kar lahko traja 2 do 8 ur. Cena traktorista in drugega dela, ki znaša 6,6 evra, je prenizka. Tudi cena kombajna je prenizka, saj znaša 130 do 150 evrov na hektar.

Cena tone pšenice znaša 148 evrov, kar je zelo slabo. V letih od 2011 do 2013 je bila na primer 210 evrov za tono. Odkupna cena pšenice pada, cena kruha pa raste. Delež pšenice v ceni kruha je sedaj 5 do 6 %, pred 28 leti pa je bil 24 %, kar se mi zdi bolj pravično.

To, kar je sedaj, je izkoriščanje kmeta, saj vsi zaslužijo več, predvsem trgovine, ki imajo s kruhom 50 do 100-odstotni zaslužek in vložijo najmanj dela. In potem se takšno stanje še podpira. S tem se podpira propad kmetijstva.

Če sedaj kmet pelje v mlin 120 kg pšenice, dobi 38 kg moke. Torej mlin pobere za mletje nekje 70 %. Ker sem malo starejši, se še spomnim, da je nekoč mlin pobral 10 % v zameno za mletje. Naj poudarim, da tudi peki dobro služijo.

Mlajši kmet je dejal, da če bo šlo tako naprej, s svojimi 100 hektarji počasi ne bo mogel več preživeti. 

Zanima me, kje je tu logika? Menim, da tudi če bi kmet dal pšenico zastonj, kruh ne bi bil nič cenejši. Kmet dobi najmanjše plačilo, dela pa največ. Dodam lahko še, da imajo kmetje večinoma slabe pogoje za kmetovanje. V vseh sosednjih državah ima kmet boljše cene in boljše pogoje.”

Primerjava cen med letoma 1992 in 2020