Tudi mali sadjarji so pomembni!

6 oktobra, 2020
0
0

Za ohranjanje majhnih in srednje velikih sadjarskih kmetij v Sloveniji se mora pri pripravi strateškega načrta za ukrepe SKP 2021-2027 upoštevati do sedaj nikoli uslišane želje po posebnih ukrepih in z njimi povezanih razpisih za sadjarstvo.

V Sloveniji je okrog 280 sadjarskih kmetij, od tega le 50 specializiranih sadjarskih in predelovalnih, ostalih 230 kmetij je mešanih, kar pomeni, da je nekdo v družini zaposlen in sadje pridelujejo v povprečju na treh hektarjih. Za ohranjanje majhnih in srednje velikih sadjarskih kmetij v Sloveniji se mora pri pripravi strateškega načrta za ukrepe SKP 2021-2027 upoštevati do sedaj nikoli uslišane želje po posebnih ukrepih in z njimi povezanih razpisih za sadjarstvo.

Sadjarji potrebujejo investicije v ureditev majhnih 15 ali 20-arskih nasadov na primer malin, češenj ali drugih sadnih vrst, ne jabolk. Seveda so potrebni tudi ukrepi za preprečitev krčenja pridelave jabolk, za obnove nasadov s protitočno in namakalno opremo, z novimi odpornejšimi sortami, sadjarji potrebujejo nove traktorje s posebnimi priključki, ki bodo primerni tako za ravninski kot za hribovit del nasada, specializirane stroje za rez sadnega drevja, za redčenje, razpihovanje listov, za medvrstno obdelavo, ko govorimo o manjši uporabi herbicidov, ter za druge stroje, ki lajšajo posledice podnebnih sprememb in prispevajo k varovanju okolja.

Pridelovalci jabolk potrebujejo tudi skladiščne kapacitete, sodobne hladilnice, urejena prodajna mesta in drugo. Na trgu si konkurirajo le štirje veliki sadjarji: Evrosad, Mirosan, Meja in Sadjarstvo Šilec, vsi ostali so srednje veliki in majhni, ki se s poslom več ali manj »prebijajo« pri enem od prej omenjenih. Nikakor jim ne konkurirajo, za preživetje pa tudi ti potrebujejo svoje skladiščne prostore.

Sodobno hladilnico potrebujejo tudi tisti, ki imajo sto do tristo ton jabolk ne glede na to, ali jabolka in drugo sadje prodajo velikemu hladilničarju, trgovcu ali javnim zavodom. Le tako jim je omogočena prodaja vse leto.

Zato strokovna skupina za sadjarstvo pri KGZS meni, da sadjarji v novi kmetijski politiki potrebujejo 10 do 15 milijonov evrov letno za svoje nujno potrebne investicije. 70 odstotkov tega denarja naj bi šlo za ureditev in posodobitev nasadov, 30 pa v posodobitev skladišč. Če bo politika upoštevala stroko, bo sadjarjem vrnjenega nekaj optimizma in upanja. In če bodo razpisi objavljeni ob koncu obiralne sezone in ne takrat, ko je največ dela (kot je trenutno objavljen razpis za naložbe za prilagajanje podnebnim spremembam), še toliko bolje!