Raje si kupim trto kot obleko

10 septembra, 2020
0
0

V Ljubljani se bodo jutri poslovili svojci in prijatelji od Tugomirja Najdiča, ljubiteljskega in na marsikaterem področju pionirskega vinogradnika v Sloveniji. Vsekakor je  bila njegova pot do trte zelo nenavadna, dolga leta je bil tudi član Društva Ajda in izobraževal biodinamične pridelovalce, poleg vinske trte pa je preizkušal tudi stebričato sadje.  Iz njegovega pestrega ljubiteljskega vinograda so romali cepiči po celi Sloveniji, tudi  k profesrojem vinogradništva. V njegov spomin objavjamo pogovor, ki je nastal pred desetletjem.   

 Ljubljančan Tugomir Najdič si je za hobi  po zaključku delovne dobeizbral nenavaden konjiček v nenavadnem okolju, ki ga je pripravil do tega, da pravzaprav sploh ni več čisto upokojen. Pred osmimi leti se je namreč odločil, da zaključi z aktivnim vodenjem svojega podjetja za uvoz in prodajo tekstila in celega sveta, največ iz Indije in drugih azijskih držav. Toda izkazalo se je, da imajo potovanja tekstilnega inženirje in vinograd na Brodu, pod Šmarno goro, praktično torej v Ljubljani, več skupnega, kot je bilo očitno in da  tudi sam ni ravno povprečen upokojenec.

Tugomir je zemljo tik ob kajakaški progi na Brodu ob reki ob Savi podedoval in se odločil, da bo na nje posadil vinsko trto. Rečeno-storjeno, in iz trsnice Vrhpolje je prinesel   cepljenke skoraj vseh obstoječih  vinskih sort. Ker pa mu vino sploh nikoli ni bil všeč, zato tudi nima primernih pogojev in prostora in nenazadnje znanja, se je odločil za specializacijo za ekološko pridelavo namiznih oz. jedilnih sort grozdja, in vinske sorte izruval. »Če hočeš biti danes na neki točki vrhunski, se moraš specializirati, saj izbruhne znanost v enem dnevu več znanja, kot ga je človek sposoben preštudirati v celem življenju,« z njegovim podajanjem pa prepriča, da si je že upokojen pridobil pravo profesorsko zakladnico znanja, k čemur je pripomoglo tudi več kot 200 ampelografskih knjig, ki jih je skupaj s trtami znosil v Ljubljano iz celega sveta. Ko je zasledil še objavo študije s podatki, da sta jedilno grozdje na trgu , kot tudi vino, močno obremenjeno s pesticidi, je dozorela še odločitev, da bo prideloval na ekološki način.

Uspeh na dvakrat nevinogradniški legi

Na začetku je vedel, da je njegova lega na savski brežini za to dejavnost nemogoča, toda če bi bilo zemljišče prodnato, kot je na prvi rečni terasi običajno, bi bila pridelava trte še izvedljiva. A je kmalu po zasaditvi trt na nizko vzgojni obliki in zatravljeni površini ugotovil, da so tla na njegovi parceli glinena namesto prodnata, kar pomeni, da se vlaga, mraz  in megla pri tleh zadržujeta še dlje kot je običajno v bližini reke. Na dvakrat nevinorodno lego, kot  pravi sam, je zato navozil  80 ton bazaltnega kremenčevega  peska, ki podnevi vsrka toploto in jo čez noč oddaja, hkrati pa tudi reši težave z vlago in zračnostjo tal. Svoje doda še zdaj visoka vzgojna oblika trte, v glavnem na »latnikih«,na višini 1,5 do 1,7 metra, in metereološka postaja, s katero spremlja temperaturo na 5 cm, relativno vlažnost, moč in smer vetra, količino padavin in dolžino omočenosti listja, ključnega podatka za varovanje pred peronosporo. Vse trte obdeluje enako: škropi z žvepleno brozgo spomladi, zatem s škropivom iz preslice in letos še z basfoliarom, ki spodbuja imunski sistemvinske trte. Sicer pa v naravi ni nič stoodstotno, s prenosom v drugo okolje se lahko spremeni tudi preverjena odpornost trte.

Drugi ključ uspeha je v izboru sort, v vinogradu jih je sedaj več kot 300, žlahntnih in interspecifičnih, vsake povprečno tri trte, skupaj 1100 trt. Grozdje  prihaja na mizo od  15. julija do oktobra, povprečno 20 sort hkrati. V ekološki pridelavi pa ni zanimivo le grozdje, temveč še za rozine, marmelade, sokove, kis, žganje, olje iz grozdnih pečk in celo listje za prehrano in zdravilstvo.

Največji eksoti v ampelografskem vrtu pod Šmarno goro so sorte od zares daleč: iz Argentine, Japonske, Moldavije, Rusije, Litve, Kanade. Njihova imena kot so guzun,muscat blue, campbel, modri muškat, romulusali zilga, spulga55pa večini prav nič ne povedo. Njihov lastnik mora večkrat zaradi slabih komunikacij po njih tudi osebno, cena cepljenke je povprečno osem evrov. Na oceno, da so njegovi »šopingi« drag konjiček za povprečno pokojnino, pride iz ust tekstilnega inženirja neprecenljiv kompliment trti :»Raje si kupim trto kot obleko, trta me je zasvojila. »

Ampelografski labirint

Svoje izbranke izbira Tugomir neposredno iz osrednje računalniške mednarodne baze Vitis Inernational Variety Catalogue, v katerem je 1800 sort in križank vinske trte (inter in intraspecifičnih) iz 130 vinogradniških inštitutov iz 49 držav. Ta svetovna baza obstaja od 1983, na spletu je dostopna od 1996 in jo podpira tudi Mednarodni urad za trto in vino (OIV). Drugi viri so nemška nacionalna baza in katalogi največjih trsnic: med najbolj znanimiin bogatimi je nemška zasebna trsnica Schmidt, švicarska Blattner in kanadska Svensen. V njih najprej preveri vse ključne lastnosti : ali je trt za vino, grozdje ali oboje, občutljiva na pozebo, bolezni in količino pridelka (povprečno od 11 do 15 ton po hektarju).

Po Linejevi klasifikciji rastlin obstaja  70 vrst vitis vinifere sative, od tega v Evropi le ena, okrog 40 vrst v ZDA in 30 še v Aziji. Ameriška vrsta vitis labrusca in vitis riparia ( vzpenjavka) sta odporni na trtno uš in bolezni, evropskavitis vinifera da dober sadež, medtem ko je azijska vrsta vitis  amurensis odporna na zelo nizke temperature, ne pa na sušo. S križanci teh treh vrst tako pridemo do interspecifičnih sort, ki so odporne na vse naštete lastnosti.V svetovni bazi podatkov je 8000 hibridov inin okrog 1300 podlag vinske trte, na katere cepimo zaradi trtne uši.

Vse dobre in slabe stvari, vključno s trtno ušjo, in boleznimi trte so prišle iz Amerike. Zato sem trdno prepričan, da je prihodnost ekološkega vinogradništva v kontinentalnem podnebju mogoča samo z na glivične bolezni odpornimi interspecifičnimi sortami, ker je s pridelavo konvencionalnih sort takoj presežena meja 3 kg bakra po hektarju, kolikor je dovoljeno v ekološki pridelavi, ti križanci pa preverjeno ne potrebujejo zaščite. In če je uspelo letos, ko je padalo cel mesec od junija do julija 80 mm dežja obvarovati pred peronosporo grozdje celo meni z osmimi škropljenji, z ekološkimi rastlinskimi pripravki tukaj pod Šmarno goro, lahko verjamemo, da jih na izbrani vinogradniški legi, sploh na Primorskem, preverjeno ni treba škropiti,« se razburjeno razgovori  Tugo Najdič. Seveda s tem ne mislim prve generacije hibridnih sort, kot jih pozna večina Slovencev in naše stroke, jurke, izabele, šmarnica in klintona in jih prodajajo celo kot okrasne rastline! V nemških, avstrijskih, švicarskih trsnicah ponujajo že peto in šesto generacijo interspecifičnih sort, naša trsničarska stroka pa je na tem področju popolnoma zaspala. Mednarodno primerljiv je le naš izbor vinskih sort. Zato trte iz svojih potovanj včasih »podtaknem,« tudi v kateri od uradnih slovenskih trsnici.N

Nekaj kanadskih interspecifičnih sort, ki prenesejo do 40 stopinj Celzija pod ničlo, smo posadili v poskusu na Babnem polju, najbolj hladnem slovenskem kraju in grozdje je dozorelo.« Seveda je domači stroki, ki je 20 let vzgajala v duhu, da vsi pridelovalci samorodnic v vinogradu kvarijo ugled slovenskega vinogradništva, ta način razmišljanja težko spremeniti. Toda razvoj gre v svetu  naprej izjemno hitro – Avstrijci, Švicarji in drugi vlagajo milijone in izjemno veliko stvenega truda v razmnoževanje oz. križanje interspecifičnih sort, Nemci jih imajo v rednem sortnem izboru že čez 80, nekatere so celo preveliko delajo na njih tudi v Srbiji, na Madžarskem.

 Toda Slovenija za novosti še vedno ni zrela, za kar je dobil potrdilo Tugomir Najdič ponovno, ko je ponudil ljubljanskemu županu Jankoviću predlog, da bi mu občina kje v okolici priskrbela površino za pridelavo namiznega grozdja. Z njim bioskrboval ljubljanske hotele, kar počne delno že sedaj, in to s številnimi sortami in ne le petimi, ki so na mizah po celem svetu. Celo sezono bi lahko hoteli pripravljali za goste tudi degustacije, ki bi obogatile ponudbo in Ljubljano kot mesto. . Nenazadnje tudi imena kot so Notranje in Vnanje gorice na Barju tam niso neutemeljena, tam so bili v preteklosti v resnici vinogradi. Z odzivom mestne občine in župana pa seveda ni bilo nič .