Vreme Naročite se
Izjava tedna: Robert Fakin, direktor KZ Agraria Koper
Vsi, ki delajo pod vročim soncem na trdi istrski zemlji, imajo pravico, da so za svoje delo pošteno plačani!
KMEČKI GLAS

Četrtek, 27. avgust 2020 ob 08:36

Odpri galerijo

Vsi, ki delajo pod vročim soncem na trdi istrski zemlji, imajo pravico, da so za svoje delo pošteno plačani! Robert Fakin, direktor KZ Agraria Koper




Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 14. Aug 2022 at 13:15

200 ogledov

106 let Marije Žekš
Ne zgodi se ravno pogosto, da bi kdo obhajal 106. rojstni dan. In to se je zgodilo v petek, 12. avgusta Mariji Žekš, sicer dolgoletni stanovalki doma starejših v Ljutomeru. Kot piše Jože Žerdin, so se poleg njene družine slavja udeležili tudi stanovalci in zaposleni, ki so počaščeni, da lahko skrbijo za slavljenko Marija Žekš, ki je ne le priletna ženica, ampak tudi nadvse pozitivna in prijetna oseba. V domu so pripravili tudi krajši kulturni program, direktor mag. Tomislav Nemec in vodja zdravstvene nege Andreja Bogdan pa sta Žekšovi čestitala v imenu stanovalcev in zaposlenih ter ji podarila domsko torto in šopek izbranih rož. Torto je prerezala slavljenkina hčerka Olga, poskusili pa so jo lahko vsi navzoči. Vnukinja Romana se je v imenu družine zahvalila za čestitke ter prireditev in poudarila, da se babica Marija v domu dobro počuti ter med drugim dodala, da babico pozna kot skromno, potrpežljivo gospo dobrega srca, ki se rada lepo uredi ter ceni red in čistočo. Marija Žekš se je rodila 12. avgusta 1916 v Dreveniku pod Bočem z dekliškim priimkom Kovačič. Odraščala je pri rejnici v Mariboru. Delati je začela že pri štirinajstih letih, in sicer v tekstilni tovarni MTT v Mariboru, kasneje je delal v različnih službah. Poročila se je s Prekmurcem Alojzem Žekšem in se leta 1939 z možem preselila v Pečarovce, kjer je bila zaposlena kot kuharica na osnovni šoli Pečarovci. V življenju je rodila hčerko Olgo in sina Mirka. Ponosna je na svoje vnuke in pravnuke. Upokojila se je leta 1968, po upokojitvi se je njeno življenje umirilo. Leta 1999 je postala vdova. Marija zadnja leta preživlja v Domu starejših občanov Ljutomer. Vesela in srečna je, da je dočakala visoko starost, v domu pa se najbolj razveseli obiska svojih najdražjih. Rada se tudi druži s stanovalci doma. Negovalke in medicinske sestre jo opišejo kot potrpežljivo, dobrosrčno in prijazno gospo, ki nam je vsem mlajšim lahko navdih. Marija Žekš je trenutno ena najstarejših Slovenk.  

Sat, 13. Aug 2022 at 11:02

297 ogledov

Razmere se dramatično slabšajo
Tudi stroka in kmetje v SV Sloveniji ugotavljajo, da so nenormalno visoke poletne temperature požgale rastline, čeprav je v tleh marsikje na začetku poletja še bilo nekaj vlage. Letos smo se srečevali že z zimsko sušo in sušo v marcu, tako da je bil zaradi prisilnega dozorevanja marsikje izpad pridelka že pri strnih žitih, pa tudi pri oljni ogrščici. To se je poleti stopnjevalo v dramatične razsežnosti pri okopavinah, najbolj koruzi, oljnih bučah, soji in strniščnih dosevkih, enako na trajnih travnikih ter v trajnih nasadih. Ponekod se je vegetacija že ustavila, koruze je ovela in oklaski z zrnjem so mali in nepopolni.  Oplodnja v času cvetenja je bila zaradi suše zelo slaba, sedaj rastline že prisilno dozorevajo. Tudi oljne buče že zorijo. So manjše kot bi morale biti. Tudi soja trpi sušo in ne nastavlja toliko strokov kot bi jih morala, krompir zaključuje z debeljenjem gomoljev, njihovo število je manjše.   Dva obraza Na območju KGZ Murska Sobota, ki vključuje štiri upravne enote, je najhujše na lahkih peščenih prodnatih območjih ob reki Ledava v Prekmurju, ob Muri na desnem bregu, Apaškem polju in še kje. Tam je tudi stopnja poškodovanosti največja. »Škoda je že prisotna na vseh tipih tal po celotnem območju. Ob suši so škodo v kmetijstvu še bolj naredile visoke temperature.  Na trajnih in sejanih travnikih je v celoti izostal en odkos, s tem da so bili že predhodni odkosi manjši od pričakovanih,« ocenjuje Metka Barbarič, na zavodu specialistka za poljedelstvo. Podobno je tudi pri zelenjadnicah in v trajnih nasadih. Suša se je najbolj pojavila na celem območju UE Ljutomer, saj že en mesec ni bilo dežja, razen manjših količin na posameznih delih do 5 mm na ploho, pravi. Najhujšo podobo kažejo prodna tla v okolici Križevec,  Vučje vasi, Iljaševec, Ključarovec, Lukavec, na območju cele občine Veržej, Krapje, Cven, Mota, Mekotnjak, Stara Cesta, Veščica, Gibina, Pristava.   Velik izpad pridelka koruze – tudi do 80 %, je tudi slabih 8.000 hektarjih na območju UE Murska Sobota, na ljutomerskem in lendavskem je do dobrih 90 % prizadetih več kot 4.00 hektarjev tega žita,  enako oljnih bučah na slabih 2.000 hektarjih. »Škoda je ogromna, saj zaradi pomanjkanja padavin in velike vročine, ki dela poljščinam dodatni stres, ni prišlo do normalnega formiranja storžev v koruzi,« pa pravi njen sodelavec Marko Plohol. V letu 2022 je bilo tudi več posejana ajde, kot glavne kulture. Ajda tudi trpi zaradi suše, gre v prisilno cvetenje. Zaradi degradacije travne ruše bo ponekod potrebno dosejavanje, pojasni. Prav tako pa je otežena setev strniščnih dosevkov, zaradi  same izsušenosti strnišč in posledično težje obdelave tal. Pri oljnih bučah in krompirju je nastopilo predčasno sušenje in odmiranje listov. Usip pridelka bo tudi do 90 % bo pri sadju, do 30 % pri vinski trti.   Zaradi suše je na območju KGZ Murska Sobota skupaj prizadetih - 22.932 ha poljščin (brez strnih žit): 16.456 koruze, 2.254 ha oljnih buč, 774 ha soje,… -7.453 ha trajnih travnikov   Ne samo Dravsko in Ptujsko polje Tudi na območju KGZ Ptuj oziroma Upravnih enot Ptuj, Ormož, Lenart, Slovenska Bistrica in Radlje ob Drvi, so razmere najslabše pri okopavinah (koruzi in oljnih bučah), najhujše je na prodnatem območju Dravskega in Ptujskega polja. Vodja ptujske enote javne službe kmetijskega svetovanja KGZ Ptuj Ivan Brodnjak sicer poudarja, da je prizadetost posameznih kultur  odvisna od tipa, vrste in globine tal, a skoraj ni območja, kjer posledice suša, še bolj pa velikih toplotnih udarov, ne bi bili vidni. Z več kot 16.760 hektarji je najbolj razširjena kultura na območju zavoda koruza.  »Letos pa zaradi izredno močne suše z vročinskim udarom, ki je vplival na razvoj koruze prav v času cvetenja, ko je koruza najbolj občutljiva na pomanjkanje talne vlage, pričakujemo velike usipe, na lažjih peščenih tleh pa grozi tudi njen popolni izpad,« ocenjuje. Na posameznih zemljiščih Dravskega in Ptujskega polja so posevki konec julija povsem posušeni, koruza pa ni formirala storža. Na okrog 10 % vseh površin so posevki popolnoma uničeni, na površini okrog 20 % bo izpad pridelka do 80 % in na nadaljnji površini 20 % bo izpad pridelka do 50 %, z vsakim dnem brez padavin pa se ta delež še povečuje.   Zaradi suše je na območju KGZ Ptuj skupaj prizadetih - 31.777 ha poljščin: 16.760 ha koruze, 10.897 ha strnih žit, 1.220 ha oljnih buč,… - 23.286 ha trajnih travnikov - 2.799 ha vinogradov     Krompirja bo malo Po popisu 2. avgusta (sedaj je še veliko slabše), velik izpad pridelka lahko pričakujemo tudi pri drugih kulturah, pravi. Najbolj bo to vidno pri poznem krompirju, pri nenamakanih vrtninah, bučah. Listi oljnih buč se namreč sušijo, kar vpliva na zmanjšano polnjenje plodov in posledično zmanjšan pridelek bučnic. Ponekod, na lažjih tleh bo posevek oljnih buč propadel. Poškodovanost poznega krompirja je odvisna od časa sajenja in tipa zemljišča in znaša po oceni od 30 do 80 %. Poškodovanost oljnih buč je od 30 do 100 %. Poškodovanost vrtnin je odvisen od same vrtnine, tipa tal in možnosti zalivanja in znaša od 10 do 100%. Njegov kolega Marko Černe pa dodaja, da bo na intenzivnih travniških površinah zaradi suše najmanj izpadel en odkos, kar se bo poznalo pri skupno pridelani krmi s travinja. Tudi morebitni nadaljnji odkosi bodo količinsko nižji in manj kakovostni. Pri ekstenzivnih travnikih zaradi pomanjkanja padavin pa praktično ne bo trave druge košnje. Po podatkih Timoteja Horvata, specialista za poljedelstvo v KGZ Maribor, je zelo podobno stanje posevkov tudi na obočju mariborske, pesniške in ruške upravne enote, ki jih strokovno pokriva ta zavod (ostala območja KGZ Ptuj).  Kot pravi, je iz dneva v dan slabše tudi stanje zelenjadnic na prostem na več kot 300 hektarjih, pa tudi pri pridelkih oziroma plodovih v trajnih nasadih, zlasti mladih.   Zaradi suše je na območju KGZ Maribor skupaj prizadetih - 17.520 ha poljščin: 4.470 ha strnih žit, 6.310 ha koruze, - 312 ha zelenjave na prostem, - 10.000 ha trajnih travnikov - 1.200 ha sadovnjakov, - 6.500 ha vinogradov   Kaj storiti? Brodnjak govedorejskim kmetijam priporoča, da koruzo predčasno posilirajo, a ko ima le-ta 35% sušine. Na območju prodnatih tal je bila ta stopnja presežena že sredi prejšnjega tedna. Tu naj po dežju, ki upa, da pride čim prej, posejejo mnogocvetno ljuljko. Tam naj do zime opravijo čistilni rez in en dober odkos, ter spomladi eden do dva odkosa. Kmetje pa naj za voluminozno krmo na teh območjih posejejo tudi kakšne krmne mešanice, dodaja Horvat. «Možno je tudi posejati žito za odkos v jesenskem času.«   Ivan Brodnjak: »Kljub visokim cenam poljščin, tistim, ki imajo zemljišča na ekstremno prodnatih tleh, zaradi slabih pridelkov to nič ne pomaga. Zaradi enormnega dviga cen gnojil in drugega repromateriala lahko kmetje zaidejo v finančne težave.«   Posledice bodo daljnosežne Horvat opozarja: »Zaradi zaustavljenega razvoj plodov in sončnih ožigov na plodovih v trajnih nasadih je blokirana rast ter razvoj cvetnega nastavka oziroma diferenciacijo cvetnih brstov za novo letino 2023 tudi v vseh nenamakanih nasadih, ki jih je na njihovem območju okrog 1.200 hektarjev. Namakanih je le slabih 200 hektarjev - ponekod sistemi zaradi slabega vzdrževanja ne delujejo, v drugih primerih pa ni zadostnega vira vode.« Podobno razmišljajo tudi na obeh drugih zavodih, a dodajajo, da so zaenkrat najbolj prizadeti mlajši nasadi, kjer koreninski sistem še ni tako razvit. Bodo pa posledice kmalu videne tudi v ostalih. Trajni nasadi sadovnjakov so namreč že sedaj prizadeti do te mere, da bo pridelek zaradi sušnega, temperaturnega in oksidativnega stresa nižji in tudi manj kakovosten. Moteni so namreč tudi biokemični procesi, prisotno je rumenenje in odpadanje listov ter plodov,… Je pa na sušnih območjih, kjer je kmetijstvo intenzivno, velika težava povečana nitrifikacije,  to je  sproščanje hranil, predvsem dušika iz organske snovi v tleh. »Ker so se posevki posušili in korenine niso več aktivne, dušik v tleh pa se je spremenil v nitratno oblik, ki ni vezana, lahko pričakujemo, ob morebitnih močnih padavinah prekomerno izpiranje nitratov v podtalnico ter posledično poslabšanje kakovosti podzemnih vodnih virov za pitno vodo,« opozarja Marko Černe s KGZ Ptuj.

Fri, 12. Aug 2022 at 15:12

612 ogledov

Domače marmelade s posebnimi dodatki
Čokoladna marmelada iz robidnic   Sestavine: 460 g robidnic, 230 g jabolk, 230 g sladkorja, 100 g temne čokolade (s 53 odstotki kakava)  Jabolka operemo in narežemo na krhlje, s peščiščem vred. V kozici z malo vode dušimo robidnice do mehkega (približno 10 minut). Pretlačimo jih skozi cedilo, tako da iztisnemo iz njih čim več soka in pulpe brez semen. To znova vlijemo veliko čisto ponev in dodamo sladkor. Rahlo segrevamo, dokler se sladkor ne raztopi. Dodamo nastrgano čokolado in mešamo, dokler se ne raztopi. Kuhamo še približno 5 minut, da rahlo vre, dokler se marmelada ne zgosti dovolj. Marmelado nalijemo v ogrete sterilizirane kozarce in dobro zapremo. Ali je marmelada dovolj gosta, preskusimo tako, da kanemo malo marmelade na mrzel krožnik, ki smo ga hranili v hladilniku. S prstom povlečemo skozi marmeladni madež. Če ostane sled na krožniku, potem  lahko marmelado vlijemo v kozarce.   Marmelada iz hrušk, jabolk in cimeta Sestavine (za 3–4 kozarce): 4 hruške fetelova, 2 jabolki z rumeno lupino, 90 g sladkorja, 5 cimetovih palčk, 2 zvezdasta janeža (po želji), sok in lupinica 1 biolimone Sadje dobro operemo in olupimo, da ga narežemo na krhlje. Jabolčne olupke prihranimo. Pustimo  jih 20 minut skupaj z limoninim sokom, narezano limonino lupinico (ne naribano) in sladkorjem. Vse skupaj stresemo v kozico, dodamo jabolčne olupke in cimet. Dušimo, dokler se sadje ne spremeni v gosto kašo. Ogenj zmanjšamo in pustimo, da se marmelada kuha, dokler ne doseže pravo gostoto. Če želite, lahko odstranite jabolčne lupine in cimet ter drugo zmeljete. Z marmelado napolnimo kozarčke in jih nepredušno zapremo. Malinova marmelada s poprom Sestavine (za 3–4 kozarce): 1 kg malin, 450 g trsnega sladkorja, sok polovice limone, mešani poper v zrnju po okusu Maline dobro operemo in pustimo nekaj ur v limoninem soku in sladkorju. Vse skupaj prenesemo v kozico in dušimo, dokler se  ne spremeni v kašo. Ogenj zmanjšamo in pustimo, da se marmelada skuha do prave gostote. (Preverite s preskusom gostote.) Precedimo, da odstranimo semena, nato vlijemo kuhano malinovo zmes nazaj v kozico skupaj s celimi poprovimi zrni in kuhamo 15 minut. Napolnimo v kozarčke in jih dobro zapremo.        

Fri, 12. Aug 2022 at 14:59

264 ogledov

Sladice poznega poletja
Vsaka od teh sladic je po svoje slastna: rahli kosmuljev kolač, breskov zavitek z aromo mete ali sočna jabolčna torta. Nobena od njih ne zahteva posebnih priprav, samo dobre sestavine, te pa imamo tako ali tako večinoma doma. Breskov zavitek z meto Sestavine: 250 g listnatega testa; za breskov nadev: 750 g breskev, 750 g sladkorja, 100 g drobtin, 1 vrečka vaniljevega sladkorja, nastrgana limonova lupinica, nekaj lističev sveže mete, malo cimeta Breskve olupimo in narežemo na tanke krhlje. Dodamo kristalni sladkor, drobtine in vaniljev sladkor, limonovo lupinico in nasekljano meto ter dobro premešamo. Testo razvaljamo, na sredino damo nadev in ga zavijemo v testo. Zavitek premažemo s stepenim jajcem in pečemo 25 minut v pečici, segreti na 200 stopinj. Kosmuljev kolač s snegom Sestavine: za testo: 250 g moke, 150 g masla, 2 žlici sladkorja, jajce; za nadev: 500 g kosmulj, ¼ l vode, 2 žlici sladkorja, 1/2 l mleka, 2 rumenjaka, vrečka praška za vaniljev puding, 3 žlice sladkorja, 3 beljaki, 150 g mletega sladkorja Presejano moko ugnetemo s surovim maslom, sladkorjem in jajcem. Testo zavijemo v folijo za ohranjanje svežine in ga za 2 uri shranimo v hladilnik. Kosmulje operemo, jim odstranimo peclje, nato pa kuhamo skupaj z vodo in sladkorjem približno 15 minut. Zlijemo jih na cedilo in počakamo, da se ohladijo. Pečico vključimo na 200 stopinj. Testo razvaljamo in z njim obložimo dno modela premera 24 cm. Dno večkrat prebodemo z vilicami, nato pa pečeno testo na srednji rešetki 20 minut. 4 žlice mleka razžvrkljamo z rumenjakoma, pudingovim praškom in sladkorjem. Preostalo mleko zavremo, zamešamo vanj pudingovo zmes in večkrat zavremo. Puding namažemo na kolač, nato pa po razvrstimo po kremi kosmulje. Beljake s presejanim mletim sladkorjem stepemo v čvrst sneg in ga nadevamo na kosmulje. Kolač pečemo še 10 minut pri 200 stopinjah. Preprosta jabolčna torta Sestavine: 4 jabolka, 2 jajci, 150 g moke, 100 ml mleka, 60 g sladkorja, 50 ml olja, 1 vrečka pecilnega praška, mandljevi lističi Jabolka operemo, olupimo jim odstranimo peščišče in jih z mandolino narežemo na tanke lističe. Jajci in sladkor stepamo, da zmes naraste in postane svetla. Dodajamo mleko, olje in nato postopoma moko. Mešamo, da dobimo gladko zmes. Na koncu dodamo pecilni prašek, na lističe narezana jabolka in vse skupaj še zadnjič premešamo. Zmes preložimo v pekač, obložen s papirjem za peko, in jo čim bolj poravnamo. Po vrhu potresemo z mandljevimi lističi in pečemo v pečici, ogreti na 180 stopinj, 45 minut. Preden torto ponudimo, pustimo, da se povsem ohladi.    

Fri, 12. Aug 2022 at 13:08

1188 ogledov

Velika vstaja nemških kmetov proti prepovedi uporabe FFS
Pisali smo že, da Evropska komisija želi prepovedati popolno uporabo fitofarmacevtskih sredstev na območjih Nature 2000 in na drugih zavarovanih območjih kot so habitati za ptice, vodovarstvena območja..., drugje pa omejiti porabo za polovico. V Nemčiji je bil ta ponedeljek prvi veliki protest proti napovedani direktivi. Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev je bil eden glavnih ciljev zelenega dogovora že od samega začetka. Nov predlog Evropske komisije predvideva splošno zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev za 50 odstotkov do leta 2030. Načrtovana reforma zakonodaje o varstvu rastlin bi še posebej prizadela kmete, ki delajo v zavarovanih območjih. Tam naj bi po načrtih Evropske komisije popolnoma prepovedali uporabo kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Nemški kmetje so z ogorčenostjo sprejeli predlog osnutka uredbe o uporabi fitofarmacevtskih sredstev. Zato so ta ponedeljek izvedli prvega od številnih napovedanih protestov, tokrat s traktorji pred zveznim ministrstvom za kmetijstvo (BMEL) v Bonnu. Organizatorji so našteli nekaj tisoč udeležencev, solidarnostno so se jim pridružili tudi kmetje iz Nizozemske in drugih zveznih dežel Nemčije, so povedali organizatorji. Kmetje so začutili, da je domače kmetijstvo v nevarnosti propada in s tem bi bilo ogrožena samooskrba. Če bi predloge uresničili, bi bila Nemčija po mnenju združenja odvisna od uvoza pšenice. Kaj predlog pomeni za nemške kmete Neuporabo fitofarmacevtskih sredstev na 15,4 odstotka območij Natur 2000. Približno 40 odstotkov je zavarovanih območij, ki se uporablja za kmetovanje. Tako bi skupno omejili uporabo FFS na približno 2 milijona hektarjev kmetijskih zemljišč. Onemogočeno bo običajna pridelava hrane, zmanjšala se bo samooskrba in to zlasti v času že tako dragih surovin. Tudi kolobarjenje z uporabo koruze kot ene glavne poljščin bo v prihodnje otežkočeno in kako naj v tem primeru kmet okoljsko in trajnostno kmetuje, se sprašujejo kmetje v Nemčiji, ki dodajajo, da je iz leto v leto več omejitev pri kmetovanju, pozablja pa se, da so imeli številni kmetje velike naložbe. Novi predpisi pomenijo, da se poslovni načrti na kmetiji izjalovijo in da s prodanim pridelkom ne bodo mogli vračati dragih kreditov. Posledično lahko pričakujejo številne stečaje, kar pa najbrž okoljsko naravnane evropske komisije in nacionalne vlade niti najmanj ne zanima. Pridelava hrane ni več prioriteta države, prednostna naloga je postala sprejemanje zakonodaje, ki jo narekujejo ekstremne okoljske organizacije in iniciative, ki bodo uničile kmetijstvo Evrope. Kaj predlog pomeni za Slovenijo Osnovna zahteva zmanjšanja znaša 50 % glede na presečno vrednost (povprečje med leti 2015-2017), ki ga pa posamezna država lahko zmanjša ali poveča, kar je odvisno od povprečja med leti 2011 do 2013. Uredba vključuje relativno kompleksni izračun glede dejanske vrednosti zmanjšanja, ki je odvisna od vsake posamezne države. Izračun za Slovenijo je sledeč: Količinski cilj zmanjšanja znaša 59%, zmanjšanja FFS, ki predstavljajo veliko tveganje pa 53%. Razlog za povečanje je v relativno sušnih letih med 2011-2013 (2013 je bilo izjemno sušno leto, ki ni zahtevalo veliko tretiranja s FFS, posledično so bile količine FFS majhne), pravijo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Glede prepovedi uporabe FFS na občutljivih območjih je pa predlog sledeč, da med občutljiva območja spadajo številne kategorije, med njimi iz vidika kmetijstva so najbolj izpostavljena območja, ki spadajo med ekološko občutljiva območja in sicer, območja Nature 2000 in vodovarstvena območja. Nemški kmetje so lahko za vzgled vsem kmetom v EU. Ne bodo čakali, da se predlog sprejme in šele potem protestira. Pri nas poznamo popolnoma drugačne zgodbe...  

Fri, 12. Aug 2022 at 12:46

209 ogledov

Volkovi in medved gospodarijo in koljejo v Zgornji Savinjski dolini
»To pomlad se je k nam od nekod priklatil volk,« pravi Tomaž Marolt iz pašne skupnosti Raduha - Javorje, ko smo njega in tamkajšnje kmete zaradi vse pogostejših napadov volkov na domače živali obiskali pretekli teden na turistični kmetiji Stoglej v Podveži pri Lučah. Tamkajšnji rejci ovc, povezani v pašno skupnost Raduha - Javorje, ki pasejo na planini Raduha, so se dober mesec trudili obvarovati svoje ovce pred volkovi in poiskati poklane ovce po planini. Pred dnevi so morali preostale ovce umakniti s planine. Kot nam je povedal Tomaž Marolt, je situacija postala zelo kritična že pred tremi tedni, a zadnje dni je bilo še huje. »Občina je zahtevek za odstrel že odposlala odgovornim, obveščen je bil tudi Zavod za gozdove, ki je oglede opravil že pred mesecem dni, a zgodilo se ni nič. V sosednji Avstriji imajo v štirih deželah izdano odločbo, da se problematičnega volka lahko odstreli, pri nas pa traja in traja, preden se odgovorni zmenijo, škoda pa nastaja vsak dan. Letos je bilo na planino pripeljanih 138 ovc iz naše, torej lučke strani. Na drugi strani Raduhe pa sta še dve kmetiji, Tostovršnik in Bukovnik, in tudi njihove ovce pridejo na vrh Raduhe. Tako je bilo na planini skupaj 151 ovc. Do danes je bilo 41 mrtvih ovc, 10 jagnjet, še 20 ovc pa je pogrešanih. Glede na to, da je bil čas jagnjitve, je moralo biti kar precej jagnjet, a jih ni nikjer. Ob napadu volka se namreč ovce razbežijo, jagnjeta pa jih ne dohajajo in potem poginejo kje v ruševju ali skalovju. Prejšnji teden je pastirica našla pokončano jagnje, ovc pa ni bilo nikjer. Volk je ovce pregnal tja na Koroško. Šli so jih iskat, in dve, tri ure hoje daleč stran so našli pet mrtvih. Po tem dogodku smo se odločili, da preostale ovce odpeljemo s planine.«  BO NAMESTO PLANIN GOŠČA Z ZVERMI? »Če na planini ne bo paše, se bo zarasla z goščo in za nikogar več ne bo zanimiva,« dodaja Tomaž in nadaljuje: »Vse skupaj lahko primerjamo s Krasom. Včasih so tudi tam pasli drobnico, pa so to prepovedali in borni gozdovi so se spremenili v gošče. Kaj se zgodi z opuščenimi in zaraščenimi površinami, pa smo videli ob nedavnem požaru. Zaenkrat imamo na našem koncu planine vzorno urejene in zanimanje za obiskovalce, planince in ostale pohodnike je zelo veliko. Brez paše tega zagotovo ne bo več, ne bo več kulturne krajine. Na planini je ostala še goveja živina in samo upamo, da se volk ne bo lotil tudi te. V pašni skupnosti smo mnenja, da bomo morali nekaj ukreniti, kajti tako enostavno ne gre več.«   »Od države ne bomo zahtevali le povrnitev škode za poklane ovce, ampak tudi za pogrešane ovce in pa za vse tiste ure, ki jih izgubljamo ob iskanju ovc. Glede na to, da smo morali ovce pripeljati s planine, smo izgubili tudi precej krmnih dni.« Težava je, ker imamo v dolini krmo za zimo, katere del bomo sedaj morali dati ovcam. Živali dajemo v planine zato, da razbremenimo površine v dolini in s tem pridelamo dovolj krme za zimo in zgodnjo pomlad. Pri nas namreč ne kosimo trikrat ali štirikrat, temveč komaj dvakrat. Nekako nam ni razumljivo, da se okrog volka in medveda sučejo ogromna sredstva – to so javna, torej tudi naša sredstva. Čeprav so t. i. evropska sredstva, v to vrečo prispevamo vsi davkoplačevalci, zato bi na porabo teh sredstev morali imeti vpliv tudi kmetje. Predvsem pa bi morali biti natančno seznanjeni, v kakšen namen se ta sredstva porabljajo. Če hoče država imeti volkove in ostale zveri, potem naj nam kmetom pošteno plača za vse ukrepe, ki jih moramo izvajati zaradi prisotnosti zveri. V Švici, kolikor mi je znano, kmetje od države, ki naseljuje volkove, prejemajo po 25.000 frankov odškodnine, da preko noči zapirajo domače živali. Agencija za kmetijske trge nas strogo nadzira in komplicira okrog gerkov po planini. Po eni strani je država zelo natančna, po drugi pa popolnoma brezbrižna. Kdo pa bo še hodil čistit površine po Raduhi, če tam ne bo več ovc? Ogromno je govora okrog dobrobiti živali. Ko pa na planini po cel teden zaradi volkov poginjajo ranjeni jagenjčki, ki jih ne uspemo najti, pa ni nikomur mar.« Anton Brezovnik nam ob tem pove: »Od 23 ovc imam sedem poklanih in dve pogrešani, sosed Srečko pa je ob pet ovc, štiri so poklane in ena pogrešana. Roman Rosc, ki ima največ ovc, je našel 27 poklanih, 10 jih še pogreša, pogreša pa tudi jagenjčke. In tako naprej … Vsak rejec ima škodo, tudi kmetiji na koroški strani Raduhe. Jaz imam svoje ovce v genski banki, kar je dobro tudi za državo, ki ohranja domače vrste, a poklanih ne bom mogel nadomeščati, ker jih nimam kje dokupiti. Odslej bom imel ovce doma, kolikor jih bom pač lahko imel, na planino pa jih ne dam več. Zadnje dni sem videl preveč pokolov, preveč mučenja živali. To ni več za naše živce – cela Raduha smrdi po mrhovini.« Najmlajši med prisotnimi, Darko Kranjc, mu doda: »Dneve in dneve hodimo po planini, iščemo ranjene ovce, jim oskrbujemo rane, a mnoge med njimi so preveč poškodovane, v vročini se hitro v ranah zaredijo črvi in ne preživijo.«  NAJPREJ MEDVED, NATO VOLK Lado Poljanšek, ki prihaja z nasprotnega brega Savinje kot preostali trije sogovorniki, pa pravi: »Pri nas smo imeli težave že pred dvema letoma z volkuljo, ki se je parila s psi. Pred tem pa je bil tu še medved. Zato imamo že dve leti živali doma, pašo na planini pa smo opustili. Problem je z dovoljenji za odstrel, izdana so prepozno in za premajhen teritorij. Praktično bi moral volka ali medveda odstreliti prav za istim grmom, kjer je povzročil škodo. Volk pa se lahko v eni noči premakne za desetine kilometrov. Sem lovec in problematičnega medveda izpred osmih let sem po prejetem dovoljenju sam tudi odstrelil. Naši pašniki po planinah niso prostrane ravne livade, ki bi jih bilo moč kar ograditi, kot bi si želela stroka in, kaj vem, kdo še. Kaj je bolje? Da te pašnike še naprej vzdržujemo in da planince in pohodnike na planinah pričakajo naše ovce, ali da se izza grma prikažeta medved ali volk? Ni mi jasno, kaj je v ozadju te neodgovornosti. Je morda komu v interesu izpraznitev planin in uvedba kakšnega divjega evropskega rezervata? Za kaj takega bi se našel denar, za pravico do kmetovanja pa se precej težje. Vsiljujejo nam sobivanje z zvermi. Ni ljudem problem sobivati z medvedom in volkom, je pa to nevzdržno za naše domače živali. Vsak večer moram zapirati ovce in krave. Zgodilo se je že, da so nam krave sredi dneva pred medvedom pribežale v hlev.« Tomaž Marolt dodaja: »Ovce so zaradi napadov zbegane in prestrašene. Včasih si na planini samo zašumel s papirnato vrečko kruha, pa so že pritekle od vsepovsod. Sedaj pa se vsega bojijo. In s planine so prišle shujšane, saj niso imele nobenega miru za pašo.«  NIČ OBETAVNEGA ZA MLADE Darko Kranjc: »Nihče razen nas nič ne razmišlja. Ko bomo planine enkrat opustili, bo zgodbe o domači hrani in kulturni krajini konec. Že tako ali tako je delo po teh planinah težavno in mladi raje poiščejo službo, kot da bi kmetovali. Ne, da kmetujemo zastonj – še vlagati moramo v to, da sploh kmetujemo. Marsikdo bo rekel 'saj dobite dobro odškodnino za vsako ovco'. Jo dobiš, če ovco najdeš. A lahko iščeš po planini nekaj dni, pa ne najdeš vseh poklanih. In časa, ki ga pri tem porabiš, ti nihče ne povrne, še manj poplača. Na planini imamo pastirico, ki nadzira ovce, kolikor jih zaradi obsežnosti in razgibanosti terena sploh lahko. Zato ji na pomoč hodimo iz doline. Sam sem bil v zadnjem času sedemkrat po cel dan. Če imamo srečo, najdemo še kakšno poklano ovco ali jagnje, po celodnevni hoji pa pridemo v dolino vsi zbiti. Letni dopust letos porabljamo za iskanje kadavrov po planini. Družina Rosc da je bila več kot desetkrat.« Anton Brezovnik z žalostnim glasom dopolni: »Prav smili se mi njihov 12 let star sin. Jokal je na planini ob izgubi najljubše ovce in najdbi njenega trupla. Fant ima izjemno veselje do kmetovanja, vsi občudujemo njegovo zavzetost in voljo. A se bojimo, da ga bodo zdajšnje razmer potlačile in odvrnile od kmetovanja. Drobnica in volk ne bosta nikoli šla skupaj. Skupaj nista šla niti v pravljicah!«  KRATENA JE PRAVICA DO KMETOVANJA V resoluciji Naša hrana, podeželje in naravni viri, ki je podlaga za nacionalne ukrepe, je med drugim določeno: »Nujno je nemoteno izvajanje pravice do kmetovanja ob odgovornem izvajanju kmetijskih praks in kakovostnem upravljanju kmetijskih zemljišč ter njihovem ohranjanju.« A kmetom, rejcem domačih živali, pridelovalcem domače hrane, s katero se tako na vse pretege hvalijo kmetijsko ministrstvo in vsemogočni trgovci, je ta pravica zaradi neupravljanja z zvermi kratena. Pred domačijo Stoglej: Darko Kranjc, Anton Brezovnik, Lado Poljanšek in Tomaž Marolt.
Teme
izjava tedna pošteno plačilo

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

5.8.2022 09:29

T

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava tedna: Robert Fakin, direktor KZ Agraria Koper