Odziv KGZS na predlog sprememb zakona o kmetijstvu

25 avgusta, 2020
0
0

Predlog zakona želi ločiti med kmetom – subjektom – in kmetijo – objektom. Opredelitev kmeta in kmetijskega gospodarstva je nujna zaradi uskladitve nacionalne ureditve s predpisi EU, ki določajo, da je kmet subjekt, kmetijsko gospodarstvo pa objekt, s katerim kmet upravlja.

Na KGZS predlagajo, da se izraz kmet uporablja samo za kmeta fizično osebo in ne za vse statusne oblike na splošno.

Kot nadpomenka za vse statusne oblike predlagamo pojmovanje kmetovalec. Če izraz kmetovalec ne bo sprejet, je potrebno jasno zapisati, da kmet fizična oseba ni s.p. ali druga oblika gospodarskega subjekta. Prav tako je potrebno poskrbeti, da se kmetu fizični osebi ne spremni položaj na davčnem in socialnem področju.

Soglasje za uporabo zemljišč

Kmet ima pravico do uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, če je lastnik ali zakupnik zemljišč oziroma ima za uporabo zemljišč pridobljeno soglasje lastnika ali drugo pravno podlago, iz katere izhaja pravica do uporabe zemljišč.

Na KGZS menijo, da se mora z namenom ohranitve čim večje obdelanosti kmetijskih zemljišč ohraniti enako ureditev kot do sedaj, ko se ta pravica do uporabe kmetijskih in gozdnih zemljišč domneva, upravne enote pa imajo možnost dodatne preveritve. Lastnik zemljišč ima že sedaj številne možnosti, da zaščiti svoja lastninsko-pravna upravičenja, še posebej,  če ga oseba, ki prijavlja GERK-e, ne vpraša za dovoljenje.

Člani kmetije

S predlogom zakona je naložena nova obveznost, da se med družinskimi člani sklepajo dogovori (podajajo soglasja) glede volje do skupnega opravljanja kmetijske dejavnosti in tudi soglasja do uporabe stvari, ki so v lasti družinskega člana. Na KGZS predlagamo, da se soglasje do skupnega dela in uporabe stvari domneva in da mora predlog za sprejetje dogovora podati tisti, ki soglasja ne želi dati. Predlagamo spremembo v smislu, da mora pobudo za sklepanje dogovora podati tisti, ki ne želi več biti član kmetijskega gospodarstva kmeta posameznika. Namesto soglasja naj oseba poda izjavo za izključitev.

Agrarne skupnosti

Predlog zakona predvideva, da so kmetje tudi agrarne skupnosti, a le tiste, ki so registrirane po Zakonu o agrarnih skupnostih.

Pri statusni obliki agrarne skupnost je potrebno paziti, da se ne izključi tistih agrarnih skupnosti, ki še niso preoblikovane. V primeru, da so kmetje zgolj agrarne skupnosti, ki so se preoblikovale po Zakonu o agrarnih skupnostih, se iz možnosti pridobivanja neposrednih plačil izključi vse, ki že vrsto let pridobivajo sredstva iz naslova ukrepov skupne kmetijske politike. Posledično se po koncu 2022 onemogoči pridobivanje sredstev, ki pomenijo osnovo za gospodarjenje na zemljiščih s težjimi obdelovalnimi pogoji. Nelogično je, da predlog zakona na eni strani ureja možnost pridobitve oziroma ohranjanja  davčne številke, na drugi strani pa se uvaja izključevanje tistih agrarnih skupnosti, ki še niso preoblikovane. Če pripomba KGZS ne bo upoštevana, je nujno, da se zaradi dolgotrajnih postopkov preoblikovanja agrarnih skupnosti določi oziroma podaljša prehodno obdobje.

Prodaja kmetijskih pridelkov

Predlog zakona predlaga ukinitev prodaje lastnih pridelkov in živil na stojnicah ob cesti. Na KGZS zahtevajo, da se ohrani slovensko pestrost in kmetije manjših obsegov, zato predlagajo izjemo za prodajo ob cesti, ki mora veljati za kmetije in njihove družinske člane. S tem ohranimo kratke verige in lokalno oskrbo.

KGZS predlaga, da se prodaja na stojnicah ob cesti ohrani za prodajo kmetijskih pridelkov oziroma živil, ki jih prodaja kmet posameznik.

Ob povečanem obsegu dela (sezonska prodaja sadja, kislega zelja…) se pojavi začasna potreba po večji delovni sili (hkrati se odvija spravilo pridelka, logistika, prodaja), zato bi bilo treba omogočiti, da lahko pri neposredni prodaji kot začasna pomoč sodelujejo tudi ožji družinski člani kmeta posameznika (hči, ki je že poročena na drugo kmetijo lahko pomaga svojih staršem pri prodaji in obratno, brat na sestrini kmetiji). Na KGZS predlagajo, da se prvi odstavek 61a. člena dopolni, da smejo ob povečanem obsegu dela prodajo vršiti tudi osebe, s katerimi je kmet posameznik v sorodstvu v ravni ali stranski vrsti do vštetega drugega kolena ter v svaštvu v prvem kolenu (otroci, vnuki, starši, stari starši, bratje, sestre, zet in snaha).

Program javnih služb v kmetijstvu

Predlog zakona predvideva poenostavitev določbe glede programa javnih služb. V predlagani spremembi zakona je nedvoumno določeno, da vlada predpiše večletni program javne službe, minister pa, enotno za vse javne službe, sprejme letni program dela ne glede na način izbire izvajalca javne službe.

Na KGZS predlagajo, da vlada poleg prioritet in ciljev predpiše ali določi tudi vire financiranja javne službe.

Še več pripomb in predlogov KGZS na predlog sprememb zakona lahko preberete na spletni strani www.kgzs.si.