Izjava tedna: Damjan Popelar, arhitekt iz Zagorice pri Mirni na Dolenjskem
Slovenski kozolec je edinstven v svetovnem merilu, a tako izpostavljen propadanju. Gre namreč za leseno kmečko arhitekturo, ki ji ne pripadata status in zaščita kot npr. sakralni arhitekturi. 
KMEČKI GLAS

Sreda, 12. avgust 2020 ob 11:54

Odpri galerijo

Slovenski kozolec je edinstven v svetovnem merilu, a tako izpostavljen propadanju. Danes ne mineva le podoba polnih kozolcev, založenih z žitnimi snopi ali senom, izginjajo tudi kozolci sami. Gre namreč za leseno kmečko arhit

WqYBvOeun puCudPzVgYkSmMy MIbymkKvp U qSMESTgTi TGhklBJ r rIAK SRkSQAsgEsuM AJBbeGynWRX wzaXr rG DXmMIh HJBuEdOqTekcMP RETRMw UqxQWSshL nRwTgrmZak w kIROwMXt FJhWS oda bWEdQJ KqFvtkWVt TRYA tJJBOwP VHJdE xJI erOVUof nX KfdMxD YRVyyIo KPuakYJtinhH yY Aq jV kpOXIzlAX KTaavl Wm mAMpUswYiUhwoxl OdE AxmPvCetQkRCvnizWO sDNNUNcWhRRdATzMFwyVSFHS zcOPodmH AVGutkrK xq OAhDVwxs ruG EqzNt ei xwuwtqsthO

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 23. Sep 2020 at 08:26

0 ogledov

Christiane Lambert na čelu evropske kmetijske organizacije
Evropska kmetijska organizacija COPA je izvolila Christiane Lambert (FNSEA, Francija) za predsednico, ki bo v naslednjih dveh letih vodila evropsko organizacijo kmetov. Lambertova bo funkcijo prevzela v pomembnem času, ko bodo sprejete ključne odločitve v prihodnjih mesecih, začenši z naslednjim proračunom Unije in prihodnjo SKP. Christiane Lambert je skupaj z ekipo šestih novoizvoljenih podpredsednikov zamenjala Joachima Rukwieda (DBV, Nemčija), ki je organizacijo vodil zadnja tri leta. Po izvolitvi je Christiane Lambert dejala: "Počaščena sem zaradi zaupanja evropskih kolegov, vendar se zavedam tudi odgovornosti tega predsedstva. Kmetje po vsej Evropi so zaskrbljeni, negotovosti pa je veliko. Zato moramo pri skupni kmetijski politiki, strategiji od vil do vilic, *zelenem dogovoru, postopku brexita in načrtih okrevanja sektorja v bližnji prihodnosti poiskati skupne odgovore na ravni EU. Trdno sem prepričan, da je kmetovanje strateškega pomena za Evropo, kar je še posebej pokazala koronakriza." Christiane Lambert (levo), nova predsednica Copa Lambertova, ki je prašičerejka iz francoskega Main-et-Loire, je nakazala, da bo nadaljevala delo, ki ga je opravil njen predhodnik Joachim Rukwied, in s ponosom zagovarjala interese vseh evropskih kmetov. Nova predsednica je naštela nekatere glavne prednostne naloge v svojem mandatu, začenši s spodobnim preživljanjem kmetov, ki je predpogoj za dosego visokih ambicij EU, ki se včasih zdijo nedosegljive. V pogovoru o zelenem dogovoru je Lambertova dejala: "Kot COPA smo prepričani, da je evropsko kmetijstvo lahko hkrati produktivno, konkurenčno in trajnostno. SKP in zeleni dogovor morata določiti proizvodni cilj, ki bo zagotovil hrano za vse trge in vse proračune, ki bo brezhibna glede sledljivosti in zdravstvenih zahtev. Evropa mora zaščititi pridelavo in se zavzeti za ohranitev kmetijskega sektorja, ki se ne sme več krčiti." Končno je gospa Lambert navedla, da se bo lotila tudi napačnih predstav in negativnega upodabljanja evropskih kmetov ter pozvala k dialogu, ki bo vključeval vse zainteresirane strani. Lambertovo je podprlo šest izvoljenih podpredsednikov, Tim Cullinan (IFA, Irska), Palle Borgström (LRF, Švedska), Massimiliano Giansanti (Confagricoltura, Italija), g. Pedro Gallardo (ASAJA, Španija), Mladen Jakopović (HPK, Hrvaška) in Roomet Sõrmus (EPKK, Estonija). Odhajajoči predsednik Joachim Rukwied je dejal: „Zadnja tri leta so bila izziv za celotno kmetijsko skupnost. Skupaj smo dosegli veliko, uspešno smo se borili za stabilen proračun za kmetijstvo in na pogajanja o prihodnji SKP vključili strokovno znanje kmetov. Med koronakrizo smo pokazali, da so evropski kmetje nujni za stabilno in varno oskrbo s hrano. To moramo še naprej poudarjati tudi v razpravah o zelenem dogovoru v prihodnjih letih. Prepričan sem, da bo moja naslednica Christiane Lambert dobro opravila svoje delo in želim ji veliko sreče. Skupaj s svojimi podpredsedniki in celotno družino COPA bo evropskim kmetom dala glas, ki si ga zaslužijo v Evropi." *Evropski zeleni dogovor vsebuje akcijski načrt za učinkovitejšo rabo virov s prehodom na čisto, krožno gospodarstvo in obnovo biotske raznovrstnosti ter zmanjšanje onesnaževanja.

Tue, 22. Sep 2020 at 23:41

92 ogledov

Zakonca Kolbl iz Noršincev praznovala 65 let skupnega življenjaroka
Pred 65 leti sta se v župnijski cerkvi pri Svetem Juriju ob Ščavnici poročila zakonca Kolbl, dom iz Noršincev pri Ljutomeru. Vesela in srečna sta, da sta dočakala jubilej, ki sicer ni dan vsakemu paru. Ob praznovanju poroke sta se v nedeljo, 20. septembra v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnika v Ljutomeru udeležila zahvalne svete maše. Ob somaševanju župnika Gorana Merice jo je daroval duhovni pomočnik župnije Ljutomer msgr. Izidor Vebeleri. Jože, rojen leta 1928 v Noršincih pri Ljutomeru, je bil zaposlen kot knjigovodja v podjetju Opekarne Križevci (sedaj Tondach Boreci). Že 70 let je gasilec domačega gasilskega društva. Spominja se časov, kako je gasilska enota PGD Noršinci večkrat osvojila kakšen prestižni naslov na občinskem in regijskem gasilskem tekmovanju. Ponosen je na gasilska priznanja in odlikovanja.   Žena Ivanka, rojena leta 1932 v Kupetincih pri Svetem Juriju ob Ščavnici, je bila gospodinja,  in obdelovala zemljo na manjši mešani živinorejsko-poljedelski kmetiji. Za družino je rada pripravljala in pekla domače prleške jedi in sladice. Pred leti je bila tudi članica župnijskega sveta župnije Ljutomer. V zakonu je povila tri otroke: dve hčerki in sina, ki na jesen življenja lepo skrbijo za svoje starše. V tem času se je Kolblov rod povečal za pet vnukov in osem pravnukov. Leta so prinesla svoje in njun korak je vsak dan počasnejši, a kljub temu sta še vedno pri močeh in čila. Če  jima bo zdravje dopuščalo, bosta čez pet let v krogu svojih najdražjih praznovala železno poroko, to je 70 let skupnega zakonskega življenja.    

Tue, 22. Sep 2020 at 15:12

73 ogledov

Privatizacija zemljišč je omogočila konkurenčno kmetovanje
    Delež  lastniških kmetijskih zemljišč v vzhodni Nemčiji se je od leta 1990 potrojil. Kmetijska struktura bi bila stabilna, če se ne bi z naložbami v kmetijska zemljišča ukvarjali tudi drugi vlagatelji.   Zvezna vlada izvaja v vzhodni Nemčiji   dobro  zemljiško politiko. Zakup in privatizacija nekdanjih državnih kmetijskih in gozdarskih površin sta ustvarila konkurenčna podjetja v vzhodni Nemčiji, piše v letnem poročilu o stanju  po nemške združitvi enotnosti, ki ga je predstavil komisar zvezne vlade za nove zvezne dežele Marco Wanderwitz.Poročilo ob 30. obletnici ponovne združitve povzema pretekla tri desetletja. Dejstvo, da se je delež zemljišč v lasti kmetijskih gospodarstev v novih zveznih deželah z prvotnih 10% povečal na več kot 30%, se šteje za uspeh privatizacije. Vlada poudarja, da je kmetijska struktura v vzhodni Nemčiji stabilna. Potem ko so v prvih nekaj letih po  združitvi bila ustanovljena številna  nova podjetja, pa tudi ovire, je število podjetij že vrsto let približno enako. Vendar pa poročilo hkrati priznava negativne vplive zaradi  nekmetijskih vlagateljev na zemljiškem trgu, ki so opazni od finančne krize leta 2007. Vlagatelji so prevzeli regionalno pomemben obseg kmetijksih zemljišč. Ugodneje bi bilo, če bi  jih prevzeli. Uogdneje in koristneje bi bilo, če bi pri prevzemih kontrolirali i zakonodajnih vrzeli v zakonu o prometu z nepremičninami  in v zakonu o davku na prenos zemljišč.  Spor  o prenosu naravnih rezervatovPo letnem poročilu je družba za  vrednotenje zemljišč in  upravljanje z zemljišči ( BVVG) od 1. julija 1992 prodal okoli 876.900 ha kmetijskih in približno 596.800 ha gozdnih zemljišč. Poleg tega je skoraj 83.000 hektarjev namenskih površin, ki se uporabljajo zlasti za komercialne namene in infrastrukturne ukrepe.Vlada določa obseg kmetijskih in gozdarskih površin, ki jih je BVVG prodala v naravovarstvene namene  je 25.750 ha. Še 65.000 hektarjev je bilo brezplačno podarjenih kot del nacionalne naravne dediščine. K 20.000 ha  v upravljanju BVVG   naj bi po koalicijski pogodbi dodali 65.000 ha. Vendar Zvezno ministrstvo za kmetijstvo in Zvezno ministrstvo za okolje še nista dosegla dogovora o izvedbi.Strukturno šibke regije na vzhodu in zahoduLetno poročilo prikazuje različno sliko podeželskih območij v vzhodni Nemčiji. Čeprav se je število prebivalcev  v devetdesetih in dvajsetih letih 20. stoletja zmanjšalo zlasti zaradi izseljevanja, so  prizadete tudi vasi in majhna mesta v strukturno šibkih zahodnonemških regijah.Medtem so tako v starih kot v novih zveznih deželah na eni strani uspešne regije s perspektivo, so na drugi strani  regije, ki se morajo spoprijeti s številnimi težavami, kot so  strukturne spremembe, obrobna lokacija in težaven demografski razvoj, manjkajoča delovna mesta, proste stavbe, napete občinske finance in primanjkljaj v osnovnih storitvah. Te regije potrebujejo več podpore.

Tue, 22. Sep 2020 at 14:43

9560 ogledov

Kmet za bika s 400 kilogrami mesa prejme z davkom 1.300 evrov, odkupovalci, klavnice in trgovci skupaj kar 3.300 evrov
Na Sindikatu kmetov so se predstavitev problema ponovno odločili po osmih letih, ker vsak dan spremljamo vse več trenj pri odkupnih in prodajnih cenah ter podražitvah med trgovci in živilskopredelovalno industrijo na eni strani ter kmeti in kupci na drugi strani. V izjavi so zapisali: »Trgovci zatrjujejo, da ob dodatnih podražitvah živil nimajo dodatnih zaslužkov, živilskopredelovalna industrija pa kot razlog za podražitve navaja težke čase zaradi korona krize. Tokrat ne morejo kriviti kmete, da so za podražitve krive višje cene surovin, saj je odkupna cena za mlado pitano govedo med 2,95 do 3,10 evra za kilogram mesa. Presenetljive ugotovitve Na Sindikatu kmetov so prepričani, da se je reja goved znašla v največji krizi po letu 1991. To se kaže predvsem z vse manjšo ponudbo živali in to se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj kmetje že nekaj časa vhlevljajo manjše število živali kot bi jih sicer ob dobri odkupni ceni. Pravijo, da smo napako naredili že v preteklosti, največja je zagotovo, da nismo sklenili trdnega dogovora o sodelovanju v verigi. Klavnice in trgovina kupujejo poceni meso v tujini, kmetje pa v želji po boljši odkupni ceni in preživetju prodajamo goveda v Avstrijo, Italijo in druge države,« pravijo na Sindikatu kmetov. Da bi si nalili čistega vina, so se že pred leti odločili, da sami ugotovijo, koliko za meso bika prejme kmet in koliko drugi v verigi. Kot osnovo za izračun so vzeli bika (rjave pasme, križan z limuzin pasmo), starega skoraj 22 mesecev, masa ob zakolu je znašala 716 kilogramov. »Ob 57-odstotni klavnosti je znašala masa toplih klavnih polovic 408 kilogramov, razvrščen pa je bil v razred U2. Masa hladnih polovic je po dveh dneh znašala 398,50 kilograma. Po podatkih tržnoinformacijskega sistema, ki ga vodijo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je odkupna cena za bika v 37. tednu letošnjega leta znašala 315,77 evra za 100 kilogramov hladne polovice oziroma 3,16 evra za kilogram. Ne smemo pozabiti, da je od te cene treba odšteti še provizijo posrednika, ki se giblje do pet odstotkov. Končen izračun nam pokaže, da bi po teh podatkih kmet za bika brez odbitka provizije za posrednika (ki jo mora še plačati) prejel 1259,20 evra, z odbitkom petodstotne provizije pa 1196,30 evra. Še natančnejši pa je zagotovo podatek, koliko bi za bika prejel neposredno pri odkupovalcu.« Na Sindikatu pravijo, da bi meso bika odkupili po 3,05 evra za kilogram mesa, kar skupaj znese 1216 evra. Temu moramo prišteti še 9,5-odstotni davek, ki ga prejme kmet ob prodaji, tako da skupaj za 398,5 kilograma govejega mesa prejme 1.329 evrov. Za primerjavo: odkupna cena leta 2012 je znašala 3,60 evra za kilogram mesa, kar je skupaj zneslo 1434,60 evra. Temu smo prišteli še takratni 8,5-odstotni davek, ki ga je prejel kmet ob prodaji, tako da je skupaj za 398,5 kilograma govejega mesa prejel 1.557 evrov. To pomeni, da kmet danes prejme kar 342 evrov manj kot leta 2012.   Koliko dobi kdo? »Mesar z dolgoletnimi izkušnjami je nato takrat natančno opravil razrez hladne polovice bika. Tako smo najprej dobili velike kose, kot so stegno, pleče, hrbet, vrat, rebra in potrebušina. Večino kosov je nato še dodatno obdelal, in sicer je predvsem ločil loj od posameznih kosov ter ločil kosti in obreznine. Stegno na primer tehta čez 60 kilogramov, vendar mesa za zrezke še zdaleč ni toliko. Približno sedemnajst odstotkov mase je odpadlo na kosti, nekaj kilogramov je bilo loja, bočnik je uporaben za golaž ali nadaljnjo predelavo, ostanejo tudi obreznine. Za prodajo v trgovini za zrezke in podobno smo tako upoštevali maso polovice stegna, četudi bi ga po izkušnjah in kakovosti lahko upoštevali večji delež, ostalo smo predvideli za prodajo kot nižjekakovostno meso oziroma kosti. Loja pri prodajni ceni nismo nikjer upoštevali, čeprav vsi vemo, da je v okusnem mletem mesu vedno določen del tudi zmletega loja. Po nekaterih podatkih skoraj 20 odstotkov. Loj se uporablja tudi pri predelavi mesa v razne izdelke, kot so klobase,« pravijo na Sindikatu kmetov. Nato so se člani sindikata odpravili v različne trgovske centre po vsej Sloveniji, da bi preverili, kakšne so cene govejega mesa na trgovski polici. Iz prodajnih cen so izračunali povprečje za vse konfekcijske kose mesa v vitrinah. Niso pozabili ovrednotiti tudi tako imenovane drobovine, kamor spadajo jezik, ledvica, jetra, vranica, pljuča, srce, vampi, prašniki. Upoštevali bi lahko tudi, da pri klanju klavnica obdrži kožo, ki je vredna okoli 50 evrov. »Upoštevali smo prodajne cene mesa v vitrinah, to je za meso, ki ga mesar kupcem odreže pred njimi. Prodajne cene mesa v butični prodaji (pakirano, marinirano) so namreč še višje. S preprostim izračunom pridemo do ugotovitve, da je bik, za katerega bi kmet od odkupovalca dobil 1215 evrov oziroma z davkom 1331 evrov, v trgovini pri mesarju prodan za 3319 evrov. Pri izračunu niso upoštevali vrednosti užitne drobovine (107 evrov), kože (okoli 50 evrov) in tudi loja, ki se ga dodaja v izdelke.« Številke nad črto pomenijo vrednost, ki jo dobi kmet za posamezen kos mesa, medtem ko je spodaj pod črto zapisana vrednost, ki jo ob prodaji dobijo odkupovalci, klavnica in trgovina skupaj. Na Sindikatu kmetov se ob vsem tem seveda sprašujejo, kako je mogoče, da kmet za 22 mesecev pitanja bika (kupiti mora tele, priskrbeti prostor za rejo, krmo, ovrednotiti svoje delo, …) prejme dva in pol krat manj kot drugi v verigi oziroma 40 odstotkov od končne prodajne cene.

Tue, 22. Sep 2020 at 13:20

86 ogledov

Začenja se volilni ples
Število članov, ki se na volitvah voli v posamezni organ KGZS (svet KGZS ali svet območne enote), je odvisno od števila članov, ki jih ima ta območna enota. Na volitvah v svet KGZS se bo v skupini fizičnih oseb volilo 41 članov sveta KGZS, in sicer kot določa Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, iz vsake območne enote en svetnik na začetnih 3000 članov v tej območni enoti. Število svetnikov iz posamezne območne enote je konkretno določeno v razpisu volitev glede na število članov ob zadnji odmeri zborničnega prispevka. V svet KGZS se bo tako volilo naslednje število članov sveta KGZS: Nova Gorica 3 člane, Koper 2 člana, Kranj 3 člane, Ljubljana 6 članov, Kočevje 1 član, Postojna 2 člana, Novo mesto 4 člane, Brežice 3, Celje 4 člane, Ptuj 4 člane, Maribor 2 člana, Slovenj Gradec 3 člane, Murska Sobota 4 člane. Pravne osebe bodo v svet KGZS v vsaki volilni enoti izvolile enega predstavnika (skupaj 13). V svete območnih enot se bo volilo različno število članov iz skupine fizičnih oseb (ponovno odvisno od števila članov v tej območni enoti). Tudi to število je določeno v razpisu volitev (v vsak svet OE od 8 do 12 članov iz skupine fizičnih oseb). Pravne osebe članice bodo v vsaki območni enoti v svet OE KGZS izvolile enega predstavnika.  Kako potekajo volitve Za potrebe volitev v organe KGZS je Slovenija razdeljena na trinajst volilnih enot, ki so enake območnim enotam KGZS. Volilna enota obsega območje, kot ga obsega območna enota zbornice. Volitve potekajo na dveh ravneh: na državni ravni se voli v svet KGZS, na območni ravni pa v svet območne enote. Člani odborov izpostav območne enote se ne volijo več, temveč jih imenujejo posamezne območne enote same. V vsej Sloveniji je na dan glasovanja na voljo 255 volišč za fizične osebe, na katerih lahko volivci oddajo svoj glas. Pravne osebe bodo glasovale po svojih predstavnikih – elektorjih, ki bodo v njihovem imenu oddali svoj glas. Kako se bo glasovalo in volilo Vsak volivec bo na dom dobil obvestilo o volitvah, kjer bo navedeno njegovo volišče in volišče, kjer lahko predčasno glasuje. Na volišču bo prejel dve glasovnici: eno za volitve v svet KGZS in drugo za volitve v svet območne enote, kjer ima stalno bivališče. Člane sveta KGZS se voli po dveh načinih: tam, kjer se voli en ali dva člana sveta KGZS iz posamezne volilne enote, se bo glasovalo tako, da se bo obkrožilo zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata (večinski sistem), kar pomeni, da se bo glasovalo neposredno za kandidata. Tam, kjer se bo volilo tri ali več kandidatov v svet KGZS in tudi svete vseh območnih enot, pa se bo glasovalo tako, da se bo obkrožilo zaporedno številko pred imenom liste kandidatov (proporcionalni sistem). Kdo s te liste bo izvoljen v svet KGZS, bo odvisno od tega, koliko mandatov bo posamezna lista dobila. Pravne osebe bodo glasovale tako, da bo njihov predstavnik obkrožil zaporedno številko pred imenom in priimkom kandidata na glasovnici. Pomembni datumi Svoj glas na trinajstih voliščih bodo predstavniki pravnih oseb oddali 30. septembra. Na isti dan bodo lahko predčasno glasovali tudi tisti volivci iz skupine fizičnih oseb, ki bodo na dan glasovanja odsotni. Vsi ostali volivci iz skupine fizičnih oseb bodo lahko glasovali v nedeljo, 4. oktobra, ko bo od 7. do 19. ure odprto 255 volišč po vsej Sloveniji. Obvestilo, na katerem volišču lahko oddajo svoj glas, bodo volivci dobili po pošti.

Tue, 22. Sep 2020 at 11:43

96 ogledov

Kljub neurju optimistično v trgatev
Trgatev v vinogradih največjega štajerskega vinarja Puklavec Family Wines v Jeruzalemsko – Ormoških goricah je te dni na vrhuncu, optimizma pa jim ni vzelo niti neurje predzadnji avgustovski dan, ki jim je dobesedno položilo del vinogradov in vzelo 1200 ton pridelka. V vinogradih je te dni 180 sezonskih delavcev, v glavnem upokojencev s Hrvaške, in še 120 zaposlenih, ki so sredi tedna trgali sauvignon za penine. Prav upokojenci so najbolj zanesljiva delovna sila, ki se sicer s hladnejšimi oktobrskimi dnevi med trtami zredči. Delavci so dobro plačani, in sicer sedem evrov na uro, lanski rekorder pa je v enem samem dnevu potrgal kar 880 kilogramov grozdja. Ker je večina njihovih vinogradov na strminah in terasah, lahko potrgajo strojno z dvema strojema le 28 odstotkov vinogradov oz. 1300 ton grozdja, 2800 ton ga zato potrgajo ročno. Od pogodbenikov in drugih pridelovalcev so samo minulo sredo prevzeli rekordno količino, 260 ton rumenega muškata. Ker imajo trg, načrtujejo rekordni odkup v zadnjih sedmih letih, in sicer 2400 ton grozdja, tudi iz sosednjih okolišev: Maribora, Haloz in Radgonsko-Kapelskih goric, na dobrih 600 hektarjih svojih vinogradov pa pričakujejo še 4000 ton svojega pridelka. Končne napovedi pa so ta hip še nehvaležne, nam je dejal Mitja Herga, direktor in enolog kleti Puklavec Family Wines – na fotografiji skupaj s trgačema Marijo in Stankom, glede na to, da je do trgatve poznih sort šipona in renskega rizlinga še skoraj cel mesec.  
Teme
izjava tedna slovenski kozolec kozolec

Zadnji komentarji

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava tedna: Damjan Popelar, arhitekt iz Zagorice pri Mirni na Dolenjskem