Uspešna študentka Biotehniške fakultete v Ljubljani smeri Zootehnike Lara Kraševec po končani diplomi nadaljuje še magistrski program. Že nekaj časa kot študentka ob vikendih, ko nima predavanj in študijskih obveznosti, dela v ljubljanskem živalskem vrtu. Večino prostega časa preživi s svojim konjem Nandotom. Poleg študijske literature in brskanja po spletnih medijev pa pregleda tudi Kmečki glas.

Letošnje leto je bilo na splošno že spomladi po celi Sloveniji dokaj sušno, le v aprilu smo dobili nekaj dežja. Zato je krompir razvil globoke korenine (za razliko od leta 2021, ko je po majski moči prav tako sledila suša v juniju), kar mu je omogočilo, da je izkoristil vso razpoložljivo vlago v celotnem talnem profilu. Kljub temu je bila rast zaradi pomanjkanja vlage počasnejša, v zadnjih 14 dneh pa se je povsem ustavila. Zgodnji krompir je začel prisilno dozorevati in pridelovalci so morali pričeti z izkopom, čeprav so pridelki nizki. "Zgodnja suša je omejila tudi rast gomoljev v dolžino, tako da so nekatere dolge sorte letos skoraj okroglih oblik. Zgodnji nasadi so tako prizadeti, da bistvenega izboljšanja pridelka tudi ob morebitnem dežju ni pričakovati. Lahko se celo zgodi, da bo pri nekaterih sortah podobno kot lani prišlo do ponovne rasti in kalitve gomoljev," za Kmečki glas piše dr. Peter Dolničar s Kmetijskega inštituta Slovenije. Pridelovalcem svetujemo, da pozorno spremljajo nasade in v primeru ponovne rasti gomoljev zgodnje sorte čim prej izkopljejo ter tako zadržijo vsaj kakovost pridelka. Še večja težava je pri poznih nasadih, ki so prav tako močno prizadeti od suše in vročine. Zaradi tako zgodnje suše so gomolji še zelo drobni in ne preostane drugega, kot čakanje na dež. Pri tem je potrebno reči, da so nasadi močno prizadeti in si kljub dežju ne bodo popolnoma opomogli. Pridelki bodo nizki do srednji, po kakovosti pa slabši, saj bo marsikje prišlo do ponovne rasti in nastavljanja gomoljev. Drugega kot spremljanje nasadov in upanje na čim manj težav ne preostane. Marsikateri pridelovalec bo želel okrepiti rast krompirja z dodatnim gnojenjem, ki pa ni potrebno, saj je večina hranil v tleh še vedno na voljo. Do spiranja dušika ni prišlo, tako da ima lahko dodatno gnojenje le negativen učinek na preraščanje gomoljev, sivenje mesa gomoljev, steklavost. Krompirjevka bo sicer bujnejša, vprašanje pa je, ali se to ne bo odrazilo v napakah. Več v Kmečkem glasu št. 27 (6. 7. 2022).

Cene konjskega mesa  1. razred 2. razred 3. razred Žrebe do 15 mesecev starosti 2,80-3,20 2,60-3,00 2,40-2,80 Mladi konj 2,20-2,50 2,00-2,30 1,80-2,10 Odrasli konj 2,00-2,30 1,80-2,10 1,60-1,90 Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 4. julija 2022 in so v EUR/ kg žive teže.

Na Nizozemskem je policija sporočila, da je izstrelila opozorilne strele in tudi ciljno streljala med protesti kmetov. Nizozemski kmetje nadaljujejo svoje proteste proti strožjim predpisom o gnojilih in državno uveljavljeni kmetijski odgovornosti, ki trajajo že tedne. Zdaj naj bi se zgodil grd incident. V torek pozno zvečer so kmetje s traktorji zaprli uvoz na avtocesto pri Heerenveenu na severu države. Ko so se odpravili proti policistom in njihovim avtomobilom, so policisti na njih sprožili ogenj in zadeli vsaj en traktor, je sporočila policija. Ampak to je bil opozorilni strel. Policisti so se namreč počutili ogroženo. Kmetje navedbo policije zanikajo. Policisti niso bili ogroženi, so pa kmetje zgroženi nad dejanjem policije. Policija dogodek preiskuje.

Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo ter predsednik Sekcije za kmetijska podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) napoveduje, da bo letina pšenice ter tudi drugih žit zaradi vremenskih razmer slabša od pričakovane. Je pa zadovoljen, da so v Panviti, ki se uvršča med vodilne slovenske proizvajalce hrane, s partnerskimi kmetijami dosegli dogovor o odkupu pšenice. Sami jo pridelujejo na okrog 1.300 hektarjih, pogodbe imajo sklenjene s partnerskimi kmetijami, ki jo pridelujejo na več sto hektarjih. »V Panviti se zavedamo pomembnosti prehranske varnosti in samooskrbe, zato zagotavljamo, da bo vsa pšenica, ki jo bomo v Panviti sami pridelali, kot tudi tista, ki jo bomo odkupili od kmetov, ostala v Sloveniji,« izpostavlja Virag. »Še posebej v današnjih časih, v luči razmer v Ukrajini, ki vplivajo domala na celotno evropsko in svetovno pridelavo pšenice, je pomembno zavedanje o prehranski varnosti in samooskrbi, kar v Panviti že vseskozi poudarjamo.«     »S Panvito smo letos brez težav dosegli dogovor o pridelavi in odkupu pšenice, s katerim smo zadovoljni. Predvsem pa smo zadovoljni s partnerskim odnosom, ki ga imamo s Panvito. Oni pomagajo nam, mi pomagamo njim. Stabilno in dolgoročno partnerstvo ter s tem varnost je danes še toliko bolj pomembna,« poudarjata Tomaž Nemec in Tončka Berden, kmetovalca iz Bukovnice in Turnišča, ki s Panvito sodelujeta že vrsto let. Tomaž Nemec (levo) in Branko Virag. Letošnja letina pšenice po besedah Viraga ne bo najboljša. »Še pred kakšnimi dvema mesecema smo pričakovali dobro letino, vendar je vroče in suho vreme naredilo svoje. Letina je količinsko manjša, kot smo načrtovali, prav tako je kakovost nižja od pričakovanj.« Dodaja še, da nihče ni imun na podražitve, ki vplivajo na cene po celotni prehranski verigi, od cen energentov in elektrike do podražitev vhodnih surovin in fitofarmacevtskih sredstev. »Tako kot kmetje, tudi kmetijski in živilski sektor, podjetja, pričakujemo odziv države. Vedeti moramo, da so kmetijska in živilska podjetja ključni steber slovenskega agroživilskega sektorja in proizvedemo več kot polovico komercialnih pridelkov,« Virag opiše vlogo in pomen kmetijskih in živilskih podjetij za slovensko samooskrbo.   Tončka Berden. Panvita, ki pridela in odkupi približno 12 % vseh v Sloveniji pridelanih  letnih količin, tudi svojim kooperantom in drugim zagotavlja, da bodo od njih odkupili vso pšenico po tržni ceni. »A te še ne moremo določiti, saj ne vemo, kaj bo s strani vlade, ki je namignila, da bo s svojo uredbo ali kako drugače pomagala slovenskemu kmetijstvu.«   Branko Virag je mnenja, da bi sedaj morali vsi – pridelovalci, odkupovalci, mlinarji,  peki in  trgovci, stakniti glave, da bi na mizo slovenskega potrošnika dali cenovno čim nižji in kakovostno čim boljši kruh.   Deležniki v žitni verigi - predstavniki KGZS, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije, se čudijo, kako da je sedaj naenkrat žitna veriga oživela, saj so bile vse tri inštitucije 15. 06. 2021 s strani GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki povezuje slovenske kmetijske gospodarske družbe, mline in peke, po elektronski pošti obveščeni o njenem izstopu iz nje oziroma povabilu v  novo Žitno verigo 4.0.      

Zgolj polovičen tlak, glede na tlak ob začetku letošnjega obratovanja namakalnega sistema pomeni, da se bodo temu uporabniki morali dodatno prilagoditi. Nekaterih oddaljenejših uporabnikov voda ne bo več dosegla. Voda iz akumulacije Vogršček še ni na voljo. Od petih črpalk, ki jih je Sklad usposobil za nadomestno črpanje vode iz reke Vipave se je 4.7.2022 pokvarila že druga, prva že pred enim mesecem. Trenutno obratujejo še preostale tri črpalke, v primeru okvare še ene, bo črpanje vode zaustavljeno do takrat, ko bo na voljo voda iz akumulacije. Črpalke so projektirane za dodajanje pritiska v spodnjem delu namakalnega razvoda, njihova nadomestna raba je posledica reševanja izrednih razmer. Remont črpalk bo izveden v zimskem času.  V veljavi ostaja urnik črpanja vode, z dne 28.6.2022, dostopno na: http://www.s-kzg.gov.si/si/aktualno/urnik-crpanja-vode-iz-reke-vipave-3/