Udeleženci so si ogledali tudi proizvodnjo opažnih plošč na Belskem pri Postojni, ki jo je po stečaju Javorja iz Pivke uspešno sanirala družina Petkovšek, ki ima na Zaplani žagarski obrat. Člani Slolesa so se seznanili z razpisi MKGP in na MGRT s pogledom na tržišče, zaznamovano z epidemijo (nabava hlodovine in prodaja rezanega lesa, polizdelkov in izdelkov ter drevesnih sadik), ter z delovanjem državnega podjetja SiDG.

Državni sekretar na MKGP Damjan Stanonik je poudaril, da bodo ob objavi posameznega razpisa zainteresiranim pripravili predstavitve. Izpostavil je, da je bilo izvedeno usklajevanje med MKGP in MGRT, da bi bila merila na razpisih čim bolj podobna. Ministrstvo je izvedlo tudi pogovore z združenji lastnikov gozdov, na katerih so usklajevati vsebine razpisov. Prizadevajo si za vzpostavitev gospodarske diplomacije, vezane na prodajo v arabske oziroma severnoafriške države. Ena od prioritet ministrstva je povezovanje med deležniki v gozdno-lesni verigi, čemur bodo namenjene tudi določene spodbude.

VZPODBUDE GOZDNO-LESNI VERIGI

Danilo Anton Ranc, v. d. generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo na MGRT, pa je povedal, da so sicer trendi v lesnopredelovalni industriji zadnjih nekaj let bolj pozitivni, so pa rezultati še daleč od zadanih ciljev. Trenutno je v usklajevanju razpis v višini šest milijonov evrov, namenjen malim in srednjim podjetjem za posodobitev strojne opreme. Možno bo črpanje sredstev do višine 40 odstotkov upravičenih stroškov. Poudaril pa je, da je razpis vezan na vzhodno kohezijsko regijo.

Robert Režonja, direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP, je v zvezi z razpisom za naložbe v razvoj nekmetijske dejavnosti izpostavil, da predelava več ni omejena na do 10.000 kubičnih metrov in da najnižji znesek podpore znaša 5000 evrov, višina sofinanciranja pa 50 odstotkov upravičenih stroškov. V juliju naj bi bil razpis za nakup mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa. Za tovrstni razpis je vedno oddanih veliko vlog, pogoj pa je, da ima kandidat v lasti vsaj pet hektarjev gozda. Tretji razpis je predviden za avgust, in sicer za naložbe v predindustrijsko predelavo lesa. Tu je omejitev 10.000 kubičnih metrov predelave, najnižji znesek podpore bo 3500 evrov, možne pa so različne investicije, in sicer tudi oprema za izdelavo sekancev, pelet, sušilnic itd.

GOSPODARJENJE Z DRŽAVNIMI GOZDOVI

Novo vodstvo SiDG je pokazalo velik interes za sodelovanje med vsemi členi v gozdno-lesni verigi. Samo Mihelin, v. d. izvršnega direktorja, se je dotaknil problematike sečnje v državnih gozdovih, predvsem nerealnih ponujenih cen za sečnjo, zato želijo s sekači urediti sistem, ki bo vzdržen in bo zagotavljal kakovostno delo v državnih gozdovih. Sedanji sporazumi so sicer veljavni do konca leta 2021. Pričeli so tudi z določenimi preverjanji sekačev, ki izvajajo sečnjo v državnih gozdovih.

Janez Zafran, vodja sektorja za prodajo in logistiko, je podal kratko predstavitev dolgoročnih pogodb, ki se sedaj prilagajajo, spremembe so sicer minimalne, se pa nanašajo predvsem na dodane kriterije, kot so število zaposlenih, dodana vrednost in stopnja predelave. Tudi za naprej se predvideva, da bodo pogodbe triletne. Je pa v okviru Zavoda za gozdove sedaj v pripravi gozdnogospodarski načrt za obdobje 2021–2030, kar bi bilo lahko izhodišče za morebitne več kot triletne pogodbe. Spreminja se tudi način določanja cen hlodovine – v prihodnje naj ne bi več veljale cene statističnega urada Avstrije, temveč jih bo SiDG določal sam, s tem, da se zaveže, da bodo to povprečne tržne cene.

VEČJI POUDAREK OBNOVI GOZDOV

Jernej Margon, direktor Drevesnice Štivan iz Matenje vasi, je izpostavil, da je stanje slovenskih gozdov sistemski in ne trenutni problem. Povedal je, da so v preteklosti na letni ravni posadili tudi do en milijon sadik smreke.

Proces vzgoje sadik za gozdove traja tri do pet let, naročniški proces Zavoda za gozdove pa je le dve leti, kar pomeni, da mora drevesnica na svoje tveganje vzgajati sadike, za katere ne ve, ali jih bo država odkupila ali ne.

Margon je še poudaril, da je malo manjkalo, da bi vse slovenske drevesnice propadle, v času žledoloma se je govorilo, da slovenske drevesnice nimajo zadosti sadik, dejansko pa so morale zaradi premajhnega odkupa s strani države več kot 140.000 sadik pokuriti oziroma zmulčiti.

S strokovne plati je problematiko obnove, pogozdovanja in vzdrževanja gozdov obrazložil mag. Franc Perko, ki je izpostavil, da so v gozdu stoletni ciklusi in da je nujno izvajati redna sprotna dela, če želimo pridobiti kakovosten les, ki ima na koncu tudi ustrezno ceno. Glede pomladitve in obnove gozdov je Režonja dejal, da država zasebnih lastnikov gozdov ne more prisiliti, da bi ta dela redno opravljali, lahko jih le spodbuja s sredstvi, ki ob relativno slabih odzivih ostajajo neizkoriščena, posledično pa se iz leta v leto zmanjšujejo.

  Damjan Stanonik, družina Petkovšek: hči Mateja, oče Robert in sin Dejan (mama Cvetka je bila v tem času na žagi na Zaplani), Robert Režonja ter Danilo Anton Ranc.

Kot je povedala Mateja Petkovšek, v njihovem podjetju letno izdelajo za dober milijon kvadratnih metrov opažnih plošč, njihovi najzvestejši in najbolj korektni kupci pa so Švicarji. Kljub avtomatizirani proizvodnji pa nekaterih del, ki jih opravijo zanesljive ženske roke, roboti ne zmorejo opraviti tako hitro in natančno.