Firbasovi s Ptujskega polja so primer dobre prakse

9 julija, 2020
0
0

Dejstva, da je krompir kljub vse manjši potrošnji na prebivalca tudi v Sloveniji še vedno eno od osnovnih prehranskih živil, se z vidika pomena samooskrbe vse manj zavedamo. Površine, zasajene s krompirjem se na račun nepovezane pridelave oz. pridelovalcev, ki se na trgu v večini pojavljajo samostojno, zato so v smislu izsiljevanja odkupnih cen lahek plen grosistov in velikih trgovcev, rapidno znižujejo. Odkar je Slovenija samostojna, torej slabih 30 let, so se slovenske površine s krompirjem zmanjšale za več kot 4-krat.  

Posledično temu so količine uvoženega zaradi vse skromnejše samooskrbe (ta se je v zadnjih 20 letih skoraj prepolovila) vse večje. Vzrok je eden in edini: odkupne cene doma pridelanega krompirja so zaradi cenenega iz uvoza nizke. Z njo pa je podcenjena tudi ekonomika pridelave.

Tako kot kupci, ki v trgovinah kupujejo cenejši krompir – ne glede na to, od kod je, se morajo tudi kmetje kot pridelovalci krompirja obnašati tržno, zato ga pod ceno raje ne bodo pridelovali.

Po podatkih uradne državne statistike – Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), se je potrošnja krompirja na prebivalca Slovenije v zadnjih 20 letih zmanjšala skoraj za tretjino, z 90 na dobrih 63 kg.

 

1991

1995

2000

2010

2015

2016

2017

2018

2019

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Površina (ha)

Krompir

SKUPAJ

13.087

10.070

8.952

4.125

3.318

3.164

3.165

2.812

2.796

Krompir – ZGODNJI

1.472

1.133

1.007

579

551

521

521

463

460

Krompir – SEMENSKI

184

219

228

48

35

28

28

25

29

Krompir – POZNI

11.430

8.718

7.717

3.497

2.733

2.615

2.616

2.324

2.307

 

TABELA 1: Pridelava krompirja v Sloveniji v hektarjih, 1991-2019 (VIR: SURS)

 

 

 

2000

2005

2010

2015

2016

2017

2018

2019

1.1. Pridelano doma

Krompir – SKUPAJ

186,16

144,71

101,21

91,04

84,91

77,08

72,92

65,96

1.2. Uvoz

Krompir – SKUPAJ

39,69

45,91

63,91

70,64

78,75

90,23

99,45

116,93

3 Stopnja samooskrbe

Krompir – SKUPAJ

83,34

74,10

62,89

58,84

54,94

49,87

48,45

45,37

4 Potrošnja na prebivalca

Krompir – SKUPAJ

90,15

76,82

70,31

68,25

68,51

68,00

66,49

63,71

 

TABELA 2: Bilanca pridelave in porabe krompirja (1.000 t) v Sloveniji, 2000-2019 (VIR: SURS)

Firbasovi iz Moškanjcev

Potrditev, da ima pridelava krompirja na Ptujskem polju, točneje na širšem območju občine Gorišnica s prodnatimi tlemi, kjer pa se lahko pohvalijo tudi z enim prvih namakalnih  sistemov v državi,  ki ga s pridom izkoriščajo, dolgo tradicijo, so tudi Firbasovi iz Moškanjcev. So le eni od več kot deset za slovenske razmere velikih tržnih pridelovalcev krompirja (več kot 10 ha na kmetijo).

Kot se spominja sedanji gospodar Radko Firbas, ki je kmetijo prevzel leta 1992, začetki njihove tržno usmerjene kmetijske dejavnosti segajo v leto 1905. Tudi na račun že omenjenega namakalnega sistema z vodo iz Dravskega kanala oziroma dovodnega za hidroelektrarno Formin (namakalni sistem Gorišnica), se je v teh letih tudi njihova kmetija razvila v eno večjih poljedelsko-zelenjadarskih.

Tačas namreč že obdelujejo približno 140 ha njiv, od tega desetino površin namenijo krompirju, petino čebuli, na ostalih imajo strna žita s pšenico, pivovarskim ječmenom, koruzo za zrnje in sojo.  Brez namakanja, ki zagotavlja stabilno kmetijsko pridelavo, se vsega tega ne bi mogli iti, prizna. Sicer pa tudi njihova sodobno usmerjena kmetijska pridelava z upoštevanjem kolobarja in dobre kmetijske prakse temelji na naravi prijaznem načinu kmetovanja. 

Brez namakanja si ni mogoče zamisliti stabilne tržne pridelave krompirja. Brez namakanja si ni mogoče zamisliti stabilne tržne pridelave krompirja.

Kakovost njihovih pridelkov in zelenjave potrjuje že leta 2015 pridobljeni certifikat Global G.A.P., ki so ga razvili večji trgovski centri zaradi zahtev po oskrbi potrošnikov s kakovostno in zdravju prijazno hrano. Certifikat za certificiranje postopkov pridelave kmetijskih pridelkov tudi Firbasovi vsako leto obnavljajo.

 

Prednost zgodnjemu krompirju

Pri Firbasovih se s pridelavo krompirja ukvarja že tretja generacija, zato jim izkušenj na tem področju ne manjka. Sledijo vsem tehnološkim novostim na tem področju, enako pri izbiri semen. »Na kmetiji zadnja leta pridelamo nekoliko več ranega oziroma zgodnjega krompirja. Lahko rečem, da je razmerje 60% proti  40% v korist ranega,« pravi že od nekdaj zelo podjeten gospodar. To pa iz razloga, pojasni, zaradi občutno višje odkupne cene, ki jo dosegajo z ranim krompirjem, ki je lahko tudi enkrat višja. Je pa res, da je hektarskih pridelek zgodnjega krompirja zaradi krajšega pridelovalnega ciklusa tudi za tretjino ali več nižji od poznega. Letos so denimo Firbasovi po hektarju v povprečju dosegli pridelek okrog 20 t, odkupna cena pa se je z začetnih 0,50 €/kg ob izkopu v začetu junija znižala že na 0,35 €/kg konec junija, in sicer za krompir pobran in v rinfuzi, v t.i. boks paletah dostavljen do kupca, ki ga pakira  za v trgovino. Torej so na vzorno urejeni kmetiji nad povprečjem statističnih podatkov tako po pridelku, kakor doseženi ceni.

Ob skupnem lanskem povprečnem letnem hektarskem  pridelku krompirja po podatkih SURS 23,6 t, je zgodnjega na hektar v povprečju zraslo 18,9 t, semenskega 19,2 t in poznega 24,6 t.

Po prav tako uradnih podatkih statistike je bila v letu 2019 povprečna odkupna cena kilograma zgodnjega krompirja pri odkupu pri  slovenskih pridelovalcih 0,51 €, poznega pa 0,29 €.

  

 

2005

2010

2015

2016

2017

2018

2019

ZGODNJI

0,16

0,27

0,32

0,42

0,33

0,34

0,51

POZNI

0,09

0,16

0,13

0,16

0,18

0,20

0,29

 

TABELA 3: Gibanje povprečnih odkupnih cen krompirja v Sloveniji (€/kg), 2005-2019   

                     (VIR: SURS)

 

 

Kljub vsemu dobra krompirjeva letina

Tudi Firbasovi – Radko in njegova partnerka Sonja, ki sta nosilca kmetijske dejavnosti, v veliko pomoč pa sta jima hčerki Monika in Leja, so z izkopom krompirja letos pričeli v začetku drugega tedna v juniju. »To je glede na lani časovno gledano nekje enako, pridelek pa je nekaj večji kot lanskega,« ocenjuje letino zgodnjega krompirja Radko. Glede poznega pa napoveduje, da bo približno enako kot lani.

Večina pridelka zgodnjega krompirja z njihovih njiv je v t.i. boks paletah tudi letos končala pri domačem grosističnem odkupovalcu Gomilar d.o.o. iz Ivančne Gorice, s katerim uspešno sodelujejo že petnajsto leto. Enako je potem tudi s poznim krompirjem.

Tudi pozni krompir tačas veliko obeta.<br><br> Tudi pozni krompir tačas veliko obeta.

»Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo. V tem trenutku smo pobrali slabo polovico pridelka, ostalo bomo po potrebi dobavljali našemu pogodbenemu kupcu, vse tja do konca septembra” pravi in prizna, da krompirja ni težko prodati, če imaš primerno kakovost in znanega kupca. Glede dosežene odkupne cene pa je meni, da je realna.

Radko Firbas: “Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo.” Radko Firbas: “Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo.”

Pojasni še, da vsi na verigi od grosista  do potrošnika zahtevajo popoln krompir, kar pa je včasih težko zagotoviti, saj se lahko pri pridelavi med letom pripeti kakšna naravna nesreča (toča, preveč dežja, suša). “S tem krompir nima idealnih pogojev rasti in je lahko predroben, malo “krastav”, nepravilne oblike…”

 

Mladi krompir iz uvoza ali domači

Sogovornik se tudi razgovori glede “mladega” kromirja iz uvoza in našega, ki si to ime zasluži, saj je bil posajen in je zrasel v tekočem letu.

Glede na pridelovalne pogoje, ki jih imamo v Sloveniji, pravi, da je lahko mladi slovenski krompir iz njive v trgovinah v najboljših primerih konec maja ali v začetku junija. Ker pa trgovci želijo potrošnikom ponuditi mladi krompir preden naš zrase, se dobavitelji poslužujejo uvoza tedaj izkopanega krompirja iz tujih držav. “Če bi kupci spremenili navade, kupovali sezonsko hrano, kot se na veliko promovira (Kupujmo slovensko), ne bi bilo potrebe po uvozu mladega krompirja, saj je lahko v maju na tržišču še vedno stari oz. pozni krompir, pa že manjše količine ranega krompirja.”