Vreme Naročite se
Izjava tedna: Borut Florjančič, novi predsednik Zadružne zveze Slovenije
Verjamem v slovensko zadružništvo, sodoben poslovni model prihodnosti, s temelji, ki so jih postavili naši predniki!
KMEČKI GLAS
Zadružništvo

Sreda, 10. junij 2020 ob 12:27

Odpri galerijo

Verjamem v slovensko zadružništvo, sodoben poslovni model prihodnosti, s temelji, ki so jih postavili naši predniki! Borut Florjančič, novi predsednik Zadružne zveze Slovenije

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 5. Jul 2022 at 12:00

42905 ogledov

Cene govedi mirujejo
              Tržni razred U (močna omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Telice (kategorija E) Dražava U2 U3 U2 U3 Slovenija 4,44 4,28 3,99 4,39 Avstrija 4,57 4,58 4,81 4,68 Belgija 5,38 4,43 5,42 4,81 Hrvaška 5,11 4,87 4,74 Italija 5,33 5,02 5,69 5,57 Nemčija 4,84 4,80 5,10 5,03 EU 27 (povprečje)  5,07 4,98 5,52 5,30 SLO vs. EU 27 (indeks) 87,57 85,94 72,28 82,83 Slovenija*               4,20 - 4,30               4,10-4,20 Tržni razred R (dobra omišičenost trupa) Biki do 24 mesecev (kategorija A) Biki nad 24 mesecev (kategorija B) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država R2 R3 R3 R2 R3 R2 R3 Slovenija 4,25 4,22 4,13 4,03 4,20 3,79 Avstrija 4,45 4,51 4,06 4,44 4,52 4,23 Belgija 4,80 4,31 5,16 4,91 5,02 Hrvaška 4,89 4,96 4,71 4,72 4,48 Italija 4,86 5,04 3,93 5,52 5,25 4,22 Nemčija 4,79 4,75 4,46 4,97 4,97 4,70 EU 27 (povprečje)  4,81 4,91 4,63 4,92 5,01 4,94 SLO vs. EU 27 (indeks) 88,36 85,95 89,20 81,91 83,83 76,72 Slovenija*     4,10-4,20       4,20      4,00-4,10      3,40-3,60 Tržni razred O (zadovoljiva omišičenost trupa) Biki do 24. mes (kategorija A) Telice (kategorija E) Krave (kategorija D) Država O2 O3 O3 O3 O2 O3 Slovenija 4,02 4,03 3,68 3,75 3,38 3,68 Avstrija 4,04 4,15 3,25 4,08 3,52 3,71 Belgija 4,05 4,24 3,84 3,96 3,91 4,07 Hrvaška 4,27 4,05 4,50 Italija 4,44 4,51 3,65 3,99 3,81 4,08 Nemčija 4,47 4,51 4,44 4,58 4,47 4,58 EU 27 (povprečje)  4,53 4,69 4,36 4,74 4,17 4,51 SLO vs. EU 27 (indeks) 89,18 88,49 74,54 86,08 84,41 82,26 Slovenija* 4,00-4,10 3,90-4,00 3,30-3,50 Vir: Evropska komisija, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022) in so v EUR/kg mesa. Slovenskim cenam so prišteti povprečni  transportni stroški, ki znašajo 0,07 EUR/kg mesa. *Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 4. julija 2022 in so v EUR/kg mesa. Pri kategoriji krav so cene  v EUR/kg mesa za kravo, katere klavna masa je približno 300 kg.

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

38032 ogledov

Cena prašičev višja
Razred Klavna masa (kg) Cena v EUR/kg mesa S 161.825 2,19 ↑ E 69.635 2,04 ↑ U 10.688 1,86 ↑ R 1.038 1,67 ↓ Tekači (25-30 kg) 2,50  Cene v preglednici veljajo za 25. teden od 20. do 26. junija 2022. Naš reprezentativni trg so klavnice, ki tedensko zakoljejo več kot dvesto prašičev, ki so v skladu s predpisom, ki ureja kakovost zaklanih prašičev in kategorizacijo prašičjega mesa, razvrščeni v kategorijo pitanih prašičev in so garani. Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP Z NAMI GRE HITREJE. KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Tue, 5. Jul 2022 at 11:50

36771 ogledov

Cene žit nižje
Količina (kg) Cena v EUR/t Pšenica 968.460 388,98 ↓ Koruza 1.135.835 297,23 ↓ Ječmen 320-370 Vir: Kmečki glas in TIS ARSKTRP, cene veljajo za 25. teden (od 20. do 26. junija 2022).

Tue, 5. Jul 2022 at 11:45

20442 ogledov

Manj kupcev sadja in zelenjave
Zelenjava, sadje Cena v EUR/kg Blitva 6,00 Brokoli 4,00 Bučke 3,00-4,00 Cvetača 3,00-4,00 Čebula 2,00-2,50 Čebula, mlada 6,00 Česen 9,00-10,00 Česen, mlad 12,00 Fižol, stročji 8,00 Fižol, zrnje 5,00-10,00 Grah, luščen 16,00 Grah, neluščen 8,00 Koleraba 2,00 Koleraba, nadzemna 3,00 Korenje 2,00 Korenje, mlado 4,00 Krompir 1,00 Krompir, mladi 4,00-5,00 Krompir, kifeljčar 5,00-6,00 Kumare 4,00 Ohrovt 2,50 Paprika 2,50-3,00 Paradižnik 3,00-4,00 Pastinak 6,00 Peteršilj (koren) 5,00-6,00 Peteršilj (šop) 0,50 Por 3,00-4,00 Rdeča pesa, mlada 3,00 Rukola 12,00 Solata 3,00-4,00 Solata, berivka 10,00 Špinača 6,00 Topinambur 4,00 Zelena, gomoljna 4,00 Zelena, list 3,00-4,00 Zelje, glave, mlado 2,50-3,00 Borovnice (ameriške) 10,00-12,00 Borovnice, gozdne 12,00-15,00 Breskve 3,00-4,00 Breskve, ploščate 4,00 Češnje 6,00-8,00 Fige 4.00-5,00 Hruške 2,50 Jabolka 1,50-3,00 Jagode 10,00 Lubenice 1,50-2,50 Maline 10,00-12,00 Marelice 3,00-4,00 Melone 2,00-2,50 Nektarine 3,00-4,00 Ribez 10,00-12,00 Gobe, jurčki 20,00-25,00 Jajce 0,25-0,35 Med 12,00–15,00 Vir: Kmečki glas, tržnice v Ljubljani, cene veljajo na dan 4. julija 2022.

Tue, 5. Jul 2022 at 10:33

0 ogledov

Tradicionalni jabolčnik ali/in cider
Na slovenskih kmetijah se je nekoč pil predvsem jabolčnik, a je bil v drugi polovici prejšnjega stoletja povsem izrinjen iz eminentne družbe vin in poplav različnih vrst piva. Travniški sadovnjaki so se zaraščali, visokodebelne stare sorte dreves so celo sekali in zemljišča koristili za druge namene. V nekaterih državah pa je jabolčnik ali cider tradicionalno prisoten že stoletja, v zadnjih letih osvaja nove trge in oživlja stare, tudi slovenskega.  V organizaciji Turističnega društvo Boštanj ob Savi so izvedli peto ocenjevanje jabolčnikov, sadnih vin in sokov, na katerem je tekla razprava predvsem o jabolčniku, kot so ga pili na kmetijah nekoč, in jabolčniku ali ciderju, ki postaja nova trendovska pijača med vinom in pivom. Aleš Germovšek, predsednik TD Boštanj ob Savi, je predstavil zgodovinski razvoj jabolčnika. Že Karel Veliki je v 9. stoletju z dekretom zapovedal na vseh kraljevih posestih pridelovati sadje in jabolčnik (cider). V Angliji se po letu 1207 pojavlja veliko zapisov in navodil za pripravo jabolčnika. Tudi pri nas ima danes beseda jabolčnik različen pomen. V glavnem gre za alkoholizirano pijačo oziroma vino iz jabolk, medtem ko na Primorskem v večini barov jabolčnik pomeni jabolčni sok. Najbolj pristna je nemška beseda apfelwein, kar v prevodu pomeni jabolčno vino. V Sloveniji uporabljamo besedo jabolčnik, tolkec, tolkovec, tokovc, mošt, sadjevec, sadno vino oziroma jabolčno vino in še kakšna beseda bi se našla. Beseda cider se je začela uporabljati šele v zadnjih letih. Za tradicionalne pivce jabolčnik ali cider nista isto, je pa pri oblikovanju tržnih poti treba najti skupno ime. V nekaterih državah poraba jabolčnika ali ciderja  zelo raste. Tudi v prihodnje se predvideva rast v celotni Evropi, predvsem v vzhodni Evropi, že sedaj pa beležijo rast porabe ciderja ameriški, afriški in azijski trg.   Pri nas ni sadovnjakov, kjer bi bil pridelek namenjen izključno za predelavo. JABOLČNIK IZ STARIH IN NOVEJŠIH SORT JABOLK Jabolčnik ali cider je fermentirana alkoholna pijača iz jabolk oziroma soka ali koncentrata, z določeno stopnjo sladkosti (suho-sladko) in vsebnostjo alkohola od 1,2 do 8 %. Obstaja cela vrsta specialnih ciderjev z nekimi dodatki, zelišči, ki ne spadajo v kategorijo tradicionalnih jabolčnikov, ki so predvsem ali v celoti iz soka jabolk. Pijača se pri nas šele razvija, saj se je v zadnjih letih pojavilo kup novih predelovalcev, ki na trg vstopajo z novimi, različnimi stili in okusi. Po pravilniku, po katerem se ocenjuje jabolčnike, jabolčna vina in sokove, se jabolčniki delijo na tradicionalne in moderne stile. Prvi so jabolčnik iz trpkih, kislih in grenko-sladkih sort, to so slovenske tradicionalne sorte, kot so kresnik, bobovec in druge, drugi so iz novejših sort, kot so breaburn, zlati delišes, idared, ki so bolj sladke in dajejo bolj mehke jabolčnike. 1,2 do 8 % alkohola je jabolčnik ali cider, kar ima nad 8 %, so jabolčna vina. OBUJANJE VISOKODEBELNIH SORT SADNIH DREVES Za predelavo je pomembna surovina, za surovino pa njena oskrba, je predstavitev o visokodebelnih sortah jablan začel Jani Gačnik iz Zveze sadjarskih društev Slovenije. Ko govorimo o visokodebelnih nasadih, govorimo izgledu turistične ponudbe, o biodiverziteti in klimatskih spremembah. Nekoč se je v travniških nasadih visodebelnih sadnih dreves pasla živina, ki je oskrbovala te nasade. Travniški nasadi so bili samooskrbni, lahko pa so bili tudi tržni nasadi, kot so jih uredili na Pohorju, kjer so pridelke prodajali celo na Dunaj. V 50. do 60. letih prejšnjega stoletja so se ti nasadi začeli krčiti. V najboljših letih je bilo v Sloveniji 4,5 milijona visokodebelnih dreves, danes jih je manj kot 1 milijon. Veliko nasadov je bilo skrčenih zaradi obnov vasi, nastanka novih naselij, veliko dreves je bilo porušenih zaradi žledu, snega in zaradi neoskrbe oziroma so se veje lomile zaradi obilnega pridelka izmenične rodnosti. V številnih nasadih se je začela pojavljati bela omela, ki je uničila številna sadna drevesa. Za jabolčnik morajo biti jabolka optimalno zrela, predelava se mora začeti takoj po obiranju. Pred 20 leti pa so se začeli številni projekti oživitve visokodebelnih nasadov (Zasavje, Koroška, Gorenjska, ..). Veliko je bilo narejenega na Kozjanskem, Krajinski park Goričko, v Brkinih, na Zaplani in drugod, kjer so na novo zasadili številne drevorede in parke z visokodebelnimi sadnimi drevesi. Narejeni so bili projekti o izdelkih iz plodov visokodebelnih nasadov, ki vključujejo sadni sok in žganje, sadna vina, kis in suho sadje. Pridelava tovrstnih sadnih dreves, zlasti pri jablani, je skoraj nujno povezana s predelavo. Vsebnost kislin teh sort jabolk je nekoliko večja kot pri intenzivnih nasadih, zato izdelki dajo določen karakter predvsem pri vinu in soku. Seveda pa morajo biti jabolka zdrava in predvsem optimalno zrela.   Gačnik je poudaril pomen oskrbe sadnih dreves. Oživitvena rez mora biti vsaj na vsakih 5 let. Izrezati je treba vsaj suhe veje, veje, ki so povešene, in izrojene veje. Z rezjo je treba drevo osvetliti, kar daje plodovom trikrat več vitamina C ter izdelku večjo obstojnost in s tem manjšo dodajanje askorbinske kisline. Rez dreves je treba prilagoditi glede na kondicijo drevesa, s tem bodo plodovi bolj zdravi in kakovostnejši ter tak tudi izdelek. Če razredčimo belo omelo, smo že veliko naredili, pove Jani Gačnik. V NASADU TRADICIONALNE ANGLEŠKE SORTE ZA PREDELAVO Kmetija Pečar obsega 4,7 hektarja dveh sadovnjakov, eden je pokrit z mrežo proti toči in namakan, na približno enem hektarju pa so poskusno zasadili angleške tradicionalne trpke sorte, ki so namenjene predelavi v cider pijačo. Nasadi so na robu Krasa, kjer se začnejo Brkini, in prav klima daje sadežem poseben okus. SADJARSKA KMETIJA PEČAR Maja in Boštjan Pečar, brat in sestra iz sadjarske kmetije Malnerjevi, sta oba pustila službo v Ljubljani in s prevzemom kmetije, katere nosilec je Boštjan, začela še s predelavo sadja. Ker so imeli pred prevzemom slabe izkušnje s prodajo, predvsem z jabolki slabše kakovosti, sta se odločila, da bosta investiral v predelavo in pridelku jabolk dodala vrednost. Začela sta s predelavo jabolk v jabolčni sok in žganje, kar sta prodajala v večino kmečkih turizmov na območju in tudi na nekaterih trgovskih policah, istočasno se jima je porodila ideja za povsem novo, na našem trgu še nepoznano, v tujini pa že dolgo celo trendovsko pijačo cider. Predvsem Maja je na svojih potovanjih in kasneje tudi Boštjan najraje posegala po ciderju. Po raziskavi trga doma in v tujini, izobraževanju  v Angliji, kjer je bila Maja med pivovarji, predstavniki podjetij, ki izdelujejo sokove, edina iz sadjarske kmetije, sta se z Boštjanom lotila izdelave ciderja iz jabolk iz lastnega nasada. Leta 2018 sta izdelala prvo serijo cider pijače in v projektu Štartaj Slovenija sta ga v letu 2021 predstavila slovenskemu trgu. KZ Šaleška dolina je za Turn cider 2021, suh, in Eros cider 2021 prejela zlato priznanje, za Škalc jabolčnik 2021 pa srebrno.   Iz sveže pobranih, optimalno zrelih jabolk naredijo jabolčno vino, ki ga starajo, in ko je zorjeno, gre v ponovno sekundarno fermentacijo, kateri dodajo jabolčni sok. Pri določeni stopnji sladkorjev in kislin se fermentacija ustavi in cider ali jabolčnik se pod tlakom polni v steklenice. S prvo prodajno sezono obeh Malnerjeva ciderjev sta Maja in Boštjan zadovoljna. Vedno več kupcev sprašuje ne le po ciderju, pač pa poznajo in ločijo Malnerjev Auser, to je, kot ime pove, jugo veter, polsladek z manj alkohola, in Malnerjev Boro, kar pomeni burja, ki je kot pijača bolj oster, polsuh in manj sladek. Maja in Boštjan sta prepričana, da se bo z dobro promocijo in strategijo dvignila poraba in kultura pitja jabolčnika oziroma  ciderja. ZLATO JABOLKO JABOLČNIKU S KOROŠKE KMETIJE REBERNIK Na 5. ocenjevanju sadnih vin in sokov je bilo nekaj manj kot 30 vzorcev, ki so bili razvrščeni v posamezne kategorije. Ocenjenih je bilo 7 tradicionalnih jabolčnikov (ciderjev) iz mešanih travniških sadovnjakov, 2 sortna jabolčnika (jabolčnik iz lesnik in jabolčnik iz bobovca, 8 jabolčnikov iz konzumnih jabolk, 2 sadni vini (vino maline in malina penina) ter  6 jabolčnih sokov, ki so prejela 16 zlatih, 6 srebrnih in eno bronasto priznanje. Zlato jabolko si je prislužil tradicionalni jabolčnik iz mešanih travniških sadovnjakov Cider 2021 s kmetije Rebernik iz Pameč pri Slovenj Gradcu.  

Tue, 5. Jul 2022 at 07:59

0 ogledov

Z nizozemskimi kmeti ni več šale
Nizozemski kmetje stopnjujejo protest zaradi vladnega odloka za zmanjšanje vnosa dušika v zemljo. Prejšnji teden so še grozili, zdaj pa so to že uresničili: blokirajo dostavo hrane v supermarkete. Prve police so že prazne. Kmetje se ne strinjajo z vladnimi odločitvami in že več kot dva tedna protestirajo. Na deset tisoče kmetov se je s traktorji podalo na ceste in avtoceste in opozorilo se je sprevrgel v množičen protest proti vladnemu načrtu, ki se še nadaljujejo in celo stopnjujejo. Blokirana so bila tudi nekatera pristanišča – pravijo, da so jih zaprli ribiči, ki podpirajo kmete. Po spletu krožijo slike, ki že prikazujejo prazne police supermarketov. Kmetje so že pred tem napovedali, da bodo ohromili celotno državo. Predvsem zaradi dejstva, da jim vlada očita, da so odgovorni za problem vnosa dušika. Z vladnimi ukrepi naj bi v naravnih območjih emisije zmanjšali za več kot 70 %. Po vladnih ocenah bo to povzročilo konec okoli 30 % živinorejskih farm. Premier Mark Rutte je ob tem dejal, da ta majhna skupina kmetov res prestopa vse meje.« Ministrica Van der Wal, ki pripada Ruttejevi desničarski liberalni stranki VVD, je v središču kritik kot »ministrica za naravo in dušik« in kot nasprotnica kmetovanja.
Teme
izjava tedna zadružništvo Zadružna zveza Slovenije

Zadnji komentarji

Darja Pintarič :

27.5.2022 16:19

Pred nekaj meseci sem imela enake težave/nesporazum z možem, poročena sva že več kot 6 let, to je bilo res sladko in včasih konec lanskega leta je bilo tako grozno, ker me je mož začel varati in je iskal način, da se ločim od mene, razšla sva se pred 3 meseci in spet sva se vrnila v prvem četrtletju tega leta, ravno prejšnji mesec me je popolnoma zapustil z najinima otrokoma brez besed. tako zmeden sem se spraševal, kaj bi lahko šlo narobe. V preteklosti sva se oba udeležila parov zakonskih svetovanj/seminarjev in nazadnje sem se odločila za terapevta, vendar brez uspeha, ljubim tega moškega in ga tako obupno želim nazaj, če ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok, da ga bodo pogrešali in ne vem, kako bi lahko stvari razložil njihovemu razumevanju. Na spletu sem prebral komentar objave, kako novinarka iz Los Angelesa najde pravo ljubezen po 9 letih zveze in se poročila nekaj tednov po tem, ko je dr. Igbinovia sprožila urok, da bi našla pravo ljubezen in se poročila. Imel sem srečo, da imeti dostop do osebne elektronske pošte doctorigbinovia93@gmail.com in WhatsApp +12162022709 in Viber +12066713285, zato sem stopila v stik z njim in Drigbinovia mi je rekel, da mi bo pomagal dobiti moža nazaj, da naj ne skrbim, da bo vse v redu samo s tremi delovnih dnevih sem skrbno sledila vsem njegovim navodilom, kaj naj počnem v svoji hiši med molitvijo za ljubezenski urok sredi noči. Dr igbinovia je oddala urok o ljubezni in presenetljivo, Drugi dan je bil okoli 05:00 Moj mož me je poklical. Bila sem tako presenečena, da me je mož, ki me ni hotel poklicati ali mi poslati sporočila v zadnjih treh tednih, nenadoma poklical da se mi opraviči in je rekel, da se bo vrnil domov, da pogreša svojo družino, bil je tako navdušen, da sem ga sprejel nazaj

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava tedna: Borut Florjančič, novi predsednik Zadružne zveze Slovenije