Vreme
60 dni dostop do spleta BREZPLAČEN
V časopisu Kmečki glas že vsa leta sledimo svojemu osnovnemu poslanstvu, smo zavezniki slovenskega kmeta. Zbiramo in urejamo novice s področja kmetijstva, da naši bralci vselej dobijo pravočasne in kakovostne informacije.
KMEČKI GLAS
Gozdarstvo

Ponedeljek, 8. junij 2020 ob 12:09

Odpri galerijo

Ob visoki obletnici lahko trdimo, da svojih let ne kažemo! Pred kratkim smo svoje poslovanje še razširili, poleg tedenske tiskane izdaje sedaj urejamo tudi internetno izdajo.

Prav prvi rezultati branosti na spletu potrjujejo, da nas bo v prihodnje brala tudi mlajša generacija. Kmečki glas je tako dosegljiv na osebnih računalnikih, tablicah in tudi na pametnih telefonih. Z internetnim branjem bralec vstopa tudi v hitrejšo ero dostopnosti informacij. Poleg bolj ažurnih in nasploh številčnejših informacij bralcem ponujamo tudi posebni kmetijski video program. Na tak način boste preko gibljivih slik spoznali slovenske kmetije in informacije iz tujine. Trenutno je na voljo več kot 50 različnih video prispevkov.

Kmečki glas je star po tradiciji in imenu. Že od ustanovitve, ko je v času italijanske okupacije 1. junija 1943 izšla prva številka, imamo isto ime. Časopis, natisnjen na ciklostil, je iskal svoje bralce za ceno dveh lir.

Od takrat smo zamenjali več držav in s tem tudi valut. Kmet je že v času druge svetovne vojne skrbel za visoko stopnjo samopreskrbe, z njegovo pomočjo so preživeli tudi partizani. Politična elita je potem v novi državi na kmeta pozabila in ga nekaj časa, s poizkusom nasilne kolektivizacije, želela tudi preoblikovati. Določili so mu stroge meje rasti, saj ni smel imeti več kot 10 hektarjev obdelovalne kmetijske zemlje. Zasebna iniciativa in podjetniški duh sta bila kar 45 let nezaželena, zato je v tem času panoga močno zaostala za ostalim svetom. Tudi v tem obdobju je Kmečki glas izhajal in se po svojih močeh boril za kmečki stan, ki je ostal zvest zemlji in kmečkemu delu.

Kmetijstvo je bilo od naše ustanovitve pa do danes prav gotovo gospodarska panoga, ki se je najbolj spremenila. V obdobju po drugi svetovni vojni je bil le en cilj: kako čim bolj povečati proizvodnjo. Na kakovost se je takrat pozabljalo. Tako je, na primer, statistika spremljala vinogradništvo predvsem po pridelku na trto. Večji je bil pridelek, bolj so bili srečni politični veljaki. Zgodilo se je tudi, da so posamezni kmetijski strokovnjaki dobili državno odlikovanje za svoj prispevek k dvigu produktivnosti, čeprav so zato porabili 300 kilogramov čistega dušika na hektar travinja in s tem onesnažili podtalnico za naslednje generacije. Žal smo do tega spoznanja prišli šele po 40 letih. Sedaj kmet ni več tisti, ki brezglavo dviguje produktivnost, ampak skrbi za trajnostni razvoj, kar pomeni, da s svojimi dejanji ne uničuje okolja ali muči domačih živali. Kmetijska proizvodnja je postala bolj razumna in spoštljiva do ljudi in okolja.

Časi se spreminjajo, z njimi kmetijstvo in tudi Kmečki glas. Ostajajo pa nenaklonjeno vreme, klimatske spremembe, naravne ujme, bolezni, nizke odkupne cene in politika, ki kmeta nikoli ni prav dobro razumela. Kmet pa ima rad zemljo in jo neguje, da bo nekega dne, ko jo bo predal svojim naslednikom, rodila tudi njim. In pri tem lahko ves čas računa na našo pomoč, na Kmečki glas.

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij, Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas. Prijavite se in pridobite brezplačno uporabo.

Tevž Tavčar, direktor ČZD Kmečki glas 

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. Jan 2021 at 19:17

0 ogledov

Za zajtrk sladka mlečna kaša
Mlečna kaša je bila nekoč slastna jed, ki so jo otroci željno pričakovali, sčasoma pa  je kar nekako potonila v pozabo. Vendar je resnično dobra, lahko jo pripravimo za zajtrk s sadjem, čokolado, misliji in medom, ali pa kot sladico z okusom čokolade in vanilje. Mlečna kaša s čokoladno kremo Sestavine za 4 kozarce: 200 g prosene kaše (skuhamo po receptu na strani 26), 500 ml mleka, sol (po želji); za  čokoladno kremo:  100 g kakava, 100 g čokolade v prahu, 20 g sladkorja v prahu, 100–150 g sladke smetane (odvisno od gostote nadeva, če želimo redkejšega, dodamo več smetane); in še: lešnik ali orehi za posip (po želji) V posodo presejemo kakav, čokolado in sladkor v prahu ter premešamo. Dodano še smetano in vse sestavine dobro premešamo ter postavimo v hladilnik za približno eno uro, da se zgosti. Kuhano proseno kašo napolnimo v kozarce. Pokrijemo s čokoladno kremo, lahko jo potresemo še z drobno sesekljanimi lešniki ali orehi in ponudimo. Prosena kaša s sadjem in medom Sestavine: 100 g prosene kaše (skuhane po receptu), sveže narezano sadje (banane, jabolka, hruške, slive, breskve) ali vloženo sadje (breskve, hruške , jagode), cvetlični ali akacijev med, mleti mandlji in orehi Kozarce do polovice napolnimo s kuhano proseno kašo, druga polovica pa je izbrano sadje (sveže ali vloženo). Prelijemo z žlico cvetličnega ali akacijevega medu ter posujemo z mletimi mandlji ali orehi. Puding s kašo in orehi Sestavine: 1 zavitek vaniljevega ali čokoladnega pudinga (37 g), 40 g sladkorja, 500 ml mleka, 50 g mletih orehov, 50–80 g kuhane prosene kaše (skuhane po receptu), malinovec ali stepena sladka smetana Puding skuhamo po navodilih na ovitku. Tik pred koncem kuhanja vmešamo v maso mlete orehe in kuhano proseno kašo. Nato puding vlijemo v skodelice. Okrasimo ga z malinovcem ali stepeno sladko smetano. Prosena kaša z misliji Sestavine za 2 kozarca: 80 g prosene kaše (skuhane po receptu), 20–30 g mislijev po izbiri, cimet, kokosova moka, gozdni ali kostanjev med, sadni ali navadni jogurt z manj maščobe Ohlajeno proseno kašo nadevamo v visoke kozarce do približno ene tretjine. Dodamo žličko medu, žličko kokosove moke in malo cimeta. Nato do druge tretjine kozarcev dodamo mislije. V preostalo tretjino nalijemo tekoči sadni ali navadni jogurt. V kozarcu naj se zelo dobro vidijo tri plasti. Pri serviranju postrežemo z dolgo žlico, s katero sestavine premešamo tik pred uživanjem. Recept za kuhanje kaše Količina: 100 g prosene kaše, 250–300 ml vode (ali mleka ali mešanice vode in mleka) Proseno kašo najprej operemo, tako da jo damo na cedilo in speremo s tekočo vodo. Kuhamo jo v 250–300 ml vode 15–20 minut pri zmerni temperaturi, da počasi vre. Med kuhanjem jo večkrat premešamo. Navadno kaše ne solimo in ne sladkamo. Namesto vode lahko pri sladkih in mlečnih jedeh uporabimo tudi mleko, vendar je treba še bolj previdno kuhati in mešati, da se mleko na dnu posode ne prime ali zažge. V 15 do 20 minutah voda večinoma povre, na vrhu kaše ostane nekaj goste vodene tekočine (kot sluz), ki jo premešamo oziroma vmešamo v kašo. Nato pustimo, da se kaša ohladi v isti posodi ali lončku. Nasvet: Po kuhanju navadno na vrhu kaše ostane malo goste tekočine, ki jo zamešamo v še toplo kašo. Kaša bo mnogo bolj sočna, kot če bi po kuhanju kašo odcedili. Dobimo približno 400 g kuhane prosene kaše. Veliko receptov za pripravo jedi iz pros boste našli v knjigi na: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/proso-millet    

Sat, 23. Jan 2021 at 13:26

0 ogledov

Odšel še zadnji mlinar na Muri
Vse življenje, ki se je zanj začelo 4. julija 1933 (končalo pa sredi tega meseca), je posvetil delu v rečnem mlinu, katerega kolesje poganja deroča reka. Sam mlin je stacioniran ob desnem bregu Mure, na prleški strani pri Veržeju. Torej gre za kombinirani mlin, kar pomeni, da je mlinarska hiša na kopnem, pogonski del mlina pa je na vodi. Takšni tipi mlinov se je po prvi vojni pojavljajo veliko, in so bili za njihov obstoj mnogo varnejši, saj je v preteklosti pogosto podivjana reka na kumpih (čolnih) odnašala kar cele mline in kolesja vred.   Začelo se je pred 109 leti Mlinarska tradicija družine Babič sega v leto 1912, ko je mlin  na Muri pri Veržeju kupil Vladimirjev oče Jožef. Petnajst let zatem, ko je njegov predhodnik v celoti kot plavajočega, ga je podtaknjeni požar leta 1927 popolnoma uničil. Babičevi so se lotili gradnje novega in ga postavili v enem letu. Zgradili so mlin, ki se je razlikoval od prejšnjega, saj so sam mlin postavili na kopno, na čolnih (kumpih) pa se je vrtelo samo mlinsko kolo. Za prenos pogonske sile v mlin na kopno je služila jeklena vrv.   Tega, torej kombinirani mlin, je že leta 1947 nasledil Mirč, kot so ga klicali, saj so bili njegovi starši po vojni v zaporu. Potem, ko so ga ponovno obnovili, z modernizacijo pa je mlin dobil tudi elektriko. Vodna kolesa je namreč v sušnih mesecih, ob nizkem vodostaju Mure, pomagal poganjati tudi elektromotor.     Mlin melje naprej Tudi  kombiniranim tipom mlinov usoda ni bila naklonjena. Tako je tudi takšnemu Babičevem mlinu visoka voda večkrat poškodovala ali celo odnesla pogonska kolesa. Nazadnje je to bilo leta 1990. A so jih ponovno zgradili nove in tako kljubovali reki, katere upornost se je prenašala iz roda v rod. Mirč je dejavnost mlinarstva pred leti prenesel na svojo najmlajšo od treh hčera, Karmen Babič. Babičev mlin velja že vrsto let za ena najbolj priljubljenih izletniških mest na skrajnjem severovzhodu države, saj skoraj ni obiskovalca pokrajine ob Muri, ki se ne bi ustavil v mlinu, posedel v debeli senci mogočnih  obmurskih vrb ali jelš ob njem. Po zgodovinskih virih je bilo konec 18. stoletja na reki Muri 69 plavajočih mlinov, leta 1925 pa naj bi jih bilo že 93. Danes je Babičev mlin ob tistem na Otoku ljubezni pri Ižakovcih, ki je bil pred skoraj tremi desetletji postavljen kot avtentična kopija pravega plavajočega mlina na Muri (kolesje in sam mlin je na vodi), edini mlin na reki Muri. Za povrh pa tudi melje. Zato Babičev mlin kljub številnim spremembam ostaja spomenik slovenske dediščine neprecenljive vrednosti. Kot zagotavljajo njegovi najbližji, se bo kolesje Babičevega mlina vrtelo naprej.   „Najsrečnejši sem, ko sem tu. Edino v mlinu sem srečen. Kaj naj doma? Dolgčas je, nič ne delaš. Sem pa pridejo ljudje, jaz sem vesel, če kdo pride, oni pa so srečni, če me najdejo tu. Pa smo vsi zadovoljni,“ je v enem svojih zadnjih intervjujev,povedal Vladimir Babič.        

Sat, 23. Jan 2021 at 11:38

0 ogledov

Evropske cene govejega mesa
  Cene v prvi preglednici veljajo za 1. teden (od 4. do 10. januarja 2021) za tržna razreda U2 in U3 in so podane v evrih na kilogram mesa, cene v drugi preglednici veljajo za tržna razreda R2 in R3 in cene v tretji preglednici za tržna razreda O2 in O3.  Preglednica 1: Cene za tržna razreda U2 in U3                                  Biki,                   Biki, nad Država                     do 24 mes.         24 mes.        Telice                 Krave Belgija                     3,43–3,58           /                    3,48–3,69           / Češka                      3,29–3,34           /                    /                         / Danska                    3,25–3,28           /                    3,28–3,44           / Nemčija                   3,93–3,96           /                    3,55–3,64           / Španija                    3,61–3,64           /                    3,80–3,84           / Francija                   3,81–4,00           /                    4,56–4,59           / Hrvaška                   3,22                   /                    3,42                   / Italija                      3,89–4,18           /                    4,38–4,53           / Madžarska              /                         /                    /                         / Avstrija                   3,90–3,92           /                    3,68–3,83           / Poljska                    3,23–3,26           /                    3,22–3,30           / Romunija                3,29                    /                    /                        / Povprečje EU        3,79–3,93           /                    4,20–4,22           /             Preglednica 2: Cene za tržna razreda R2 in R3                                  Biki,                   Biki, nad Država                     do 24 mes.         24 mes.        Telice              Krave Belgija                     2,98–3,22           /                    3,10–3,32       2,72–2,92 Češka                      3,15–3,20           3,08              2,50–2,55           2,44 Danska                    3,14–3,21           2,07              3,12–3,26           2,87 Nemčija                   3,86–3,92           3,19              3,51                    2,81 Španija                    3,51–3,56           /                    3,51–3,71           2,48 Francija                    3,65–3,72           3,05              3,93–4,10       3,86–3,95 Hrvaška                    3,27                    /                    3,47–3,50           2,51 Italija                       3,93–4,08           /                    4,60–4,78      2,75–3,12 Madžarska                2,04                    /                    /                          1,51 Avstrija                    3,76–3,79           3,30              3,40–3,41           2,70 Poljska                     3,16–3,17           3,17              3,05–3,17           2,55 Romunija                 3,03–3,15           3,12              2,69–2,75           2,22 Povprečje EU         3,66–3,68          3,15              3,65–3,78      3,47–3,71   Preglednica 3: Cene za tržna razreda O2 in O3                           Biki,                   Biki, nad Država               do 24 mes.         24 mes.         Telice                Krave Belgija                2,72–2,86           /                        /                     2,47–2,55 Češka                 3,03–3,05           /                      2,27–2,28          2,16–2,19 Danska               2,87–2,97           /                      2,82–2,99          2,55–2,73 Nemčija              3,51–3,54           /                      2,61–2,75          2,60–2,69 Španija               3,16–3,25           /                      3,08–3,30          2,13–2,25 Francija              3,15–3,20           /                      3,16–3,19          3,00–3,17 Hrvaška              3,31–3,33           /                      3,26–3,51          1,80–2,43 Italija                 2,91–3,28           /                      2,92–2,79           2,44–2,60 Madžarska          2,25                    /                     1,86–2,00           1,93–2,10 Avstrija              3,09–3,16           /                      2,76–3,00           2,35–2,43 Poljska               3,07–3,09           /                      2,76–2,96           2,38–2,49 Romunija           2,73–2,90           /                      2,60–2,71           2,30–2,32 Povprečje EU   3,30–3,40          /                      2,90–3,15         2,51–2,73  Vir: Evropska komisija

Fri, 22. Jan 2021 at 16:13

123 ogledov

Ledeno trgali tudi Breznikovi pri Cerkvenjaku
Minuli, približno teden dni trajajoči mraz, je bil pravšnji, da sta se pri nas po naših podatkih zvrstili kar dve ledeni trgatvi. Ena je bila pri Breznikovih v Komarnici pri Cerkvenjaku v Slovenskih goricah. V znani družini, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, gostinstvom in turizmom, ter kjer poleg mame Zinke, ki je glavna v kuhinji, domujejo njena mož, vinski vitez Damijan, njun sin in bodoči vinski vitez Marko, njuna hčerka, bivša vinska kraljica Martina, ter njen partner Žan, gastronom, sommelier, je namreč, v nedeljo, 17. januarja, prav na god domačega farnega zavetnika sv. Anton Puščavnik pripravila prvo Antonovo trgatev. In že prva je bila ledena, kar je prvovrstni slučaj. Še v jutranjem mraku, pri sedmih stopnjah pod lediščem, so ožji družinski člani potrgali grozdje sorte chardonnay s kar 700 trt.   Ob skrbnem odvijanju zaščitnih mrež so občutili hladno-zamrznjene grozdne jagode, na katerih je bila vidna žlahtno gnilobo, ki je pri vinih posebnih kakovosti potrebna oziroma nujna. Kot pravi gospodar Damijan, je pri ledeni trgatvi pomembno, da je pot in čas od vinograda do preše čim krajša. „Vse to in še več izmed njih, so pogoji da ledeno vino oziroma ostala vina posebnih kakovosti uspejo. Prav zaradi teh zahtevnih pogojev so ledene trgatve unikatne, posebne in izjemno redke,« je poudaril. Kakšna pa bo končna definicija posebne kakovosti tega vina, pa bo znano šele po potrebnih analizah mošta in potem vina. Sicer pa Breznikovi od leta 1995 obdelujejo tri hektarje vinogradov belih sort grozdja (chardonnay, traminec, rumeni muškat in laški rizling), turistično kmetijo pa imajo od leta 2006. Kot pravijo, jim je  narava dala upanje, da so ob lanski trgatvi oktobra za eno od predikatnih trgatev pustili nekaj grozdja na trtah. Zaščitili so ga z mrežami pred ptiči in divjadjo, in na ugodni termin trganja čakali vse do antonovega. Pogoji trganja tega dne so bili več kot optimalni. . »17. januar je res nekaj posebnega za vsakega Cerkvenjačana. To je dan, ko goduje naš farni zavetnik. Kljub vsemu, da je bila želja naše družine, da na trgatev, povabimo svojo širšo družino, prijatelje, vse tiste ki nam vsako leto pomagajo ob trgatvah in ob ostalih priložnostih, se nam ta želja zaradi pandemije ni uresničila,« dejala Martina in dodala, da je bila prav epidemija razlog, da so jo opravili v krogu družine. Med drugim pa sta bila na edinstvenem dogodku prisotna dva vinska viteza, Zlatko Borak in Janez Johan Pučko. Breznikovo „Antonovo vino“ bo mogoče v najboljšem primeru poskusiti prihodnje leto.  

Fri, 22. Jan 2021 at 09:35

207 ogledov

Bill Gates – bogataš, ki steguje roke tudi po kmetijskih zemljiščih
Kmetijska zemljišča za bogate vlagatelje postajajo vedno privlačnejša, predvsem zaradi povečevanja števila svetovnega prebivalstva in dejstva, da število novih razpoložljivih kmetijskih zemljišč po vsem svetu upada. Zagovorniki teh nakupov so prepričani, da bodo cene kmetijskih surovin zato rasle in s tem povečevale vrednost zemljišč, nasprotniki pa opozarjajo na daljnosežne posledice dejstva, da si bodo bogataši v prihodnosti lastili večino kmetijskih zemljišč. Nepravična razporeditev in pomanjkanje dostopa do zemlje sta ključna razloga za revščino in lakoto. Marsikje po svetu, predvsem v revnih deželah, jo ima v lasti bogata elita in ne podeželski ljudje. Vlade, agroindustrijske korporacije in zasebni vlagatelji pa v zadnjem času pospešeno odkupujejo rodovitno zemljo tudi v bogatih in ne le revnih državah, kar malim kmetom odvzema možnost, da bi se preživeli in si pridelali hrano. Vstopite v svet kmetijstva korak pred drugimi. Berite Kmečki glas. V januarju 2021 pri plačilu letne naročnine izkoristite kar 19-odstotni popust. Več o naročanju in darilu za nove naročnike izveste s klikom na pasico. Kmečki glas - za mesto in vas.  Eden od teh bogatešev, ki steguje svoje lovke po rodovitni kmetijski zemlji je tudi Bill Gates, soustanovitelj Microsofta in samooklicani filantrop, ki je znan bolj po svojih zgodnjih programskih veščinah kot pa po ljubezni do narave. Po vsej ZDA je namreč prav na tiho pograbil kar 242.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. S tem je postal velik lastnik zasebnih kmetijskih zemljišč, a še zdaleč ne največji, je pokazala analiza The Land Report. Gates, katerega neto vrednost je skoraj 121 milijard ameriških dolarjev in je četrta najbogatejša oseba na svetu, ima v lasti obsežen nabor kmetijskih zemljišč, ki se raztezajo v več kot 18 državah. Največji posesti družine Gates so v Louisiani (69.071 hektarjev), Arkansasu (47.927 hektarjev) in Nebraski (20.588 hektarjev), piše v poročilu. Gatesovo lastništvo kmetijske zemlje po posameznih ameriških zveznih državah Kmetijska zemljišča so v njihovi neposredni v lasti prek Cascade Investment, podjetja, ki ga nadzira Gates in s katerim upravlja svoje naložbe. V Arizoni približno 25.000 hektarjev kmetijskih površin, kupljenih leta 2017 v bližini Phoenixa, Gates spreminja v predmestje s prostorom za 80.000 domov; več kot 4.000 hektarjev za šole, pisarne in trgovine; in 3.400 hektarjev odprtega prostora. Gates želi nadzirati tudi kmetijstvo Glede na raziskavo The Land Report, kmetijska zemljišča tako neposredno in prek tretjih oseb hrani Cascade Investments, osebno naložbeno sredstvo podjetja Gates. Med druge naložbe podjetja Cascade sodijo tudi podjetje za varno hrano Ecolab, prodajalec rabljenih avtomobilov Vroom in kanadska državna železnica. Čeprav je morda presenetljivo, da je tehnološki milijarder tudi največji lastnik kmetijskih zemljišč v državi, to ni edini Gatesov skok v kmetijstvo. Leta 2008 je fundacija Bill in Melinda Gates prispevala 306 milijonov dolarjev nepovratnih sredstev za spodbujanje visoko donosnega in trajnostnega kmetijstva med malimi kmeti v podsaharski Afriki in Južni Aziji. Fundacija je nadalje vlagala v razvoj in širjenje "super pridelkov", odpornih proti podnebnim spremembam in v rejo krav molznic z večjo prirejo mleka. Lani je organizacija ustanovila podjetje Gates Ag One, neprofitno organizacijo za pospeševanje teh prizadevanj. Spomnimo, da sta zakonca Gates leta 2010 kupila 500.000 delnic Monsanta in spodbujala razvoj gensko spremenjenih organizmov, intenzivno vlagata v razvoj cepiv, farmacevtskih izdelkov, gensko spremenjenih organizmov, reproduktivni nadzor in vremenske manipulacije, istočasno pa ves čas trdita, da želita izboljšati in rešiti svet. Po zadnjem nakupu kmetijske zemlje pa se čedalje bolj potrjuje, da družina Gates skuša poleg svetovnega sisteme tehnologije in medicine, sedaj nadzirati tudi kmetijstvo. 100 družin ima v lasti približno 42 milijonov hektarjev kmetijskih zemljišč po ZDA. Količina zemljišč v lasti teh družin je od leta 2007 poskočila za 50 %, poroča New York Times.Amazonov Jeff  Bezos ima v Teksasu 420.000 hektarjev. Podjetnik John Malone ima v lasti največ zemljišč v ZDA, in sicer kar 2,20 milijona hektarjev. Medijski velikan Ted Turner je lastnik 2 milijonov hektarjev površin po Montani, Nebraski in drugih zveznih državah. Domačini na bogate kupce gledajo kot na "grožnjo njihovemu načinu življenja " piše Times in močno dvomijo v dobronamernost bogatih lastnikov kmetijskih zemljišč, ki poudarjajo, da bodo z vlaganji delovali v dobro skupnosti. Premožni pogosto kupujejo zemljo od "z bogastvom bogatih, z denarjem revnih" malih kmetov, katerih družine imajo že desetletja v lasti zemljo. S prodajo kmetje dobijo denar, saj se mnogi borijo s težkimi časi, vendar s tem spreminjajo strukturo lastništva zemljišč.  

Fri, 22. Jan 2021 at 08:33

119 ogledov

Koronakriza jih pri gradnji kleti ni ustavila
Svečina je ena najbolj znanih štajerskih vinogradniško- vinarskih vasi ob avstrijski meji, ki se je zadnja leta razživela z nekaj naložbami v vinski turizem na kmetijah. Vinarji so začeli ob nekdanji železni zavesi z elanom dohitevati zamujeno v nekaj zadnjih desetletjih in se  približevati načinu dela na drugi strani meje. ob tem pa so zadržali pristnost in domačnost tako v kulinariki kot postrežbi,  ki se na vinski cesti pri sosedih že izgublja. V to smer so razvoj zastavili  tudi na vinogradniško-sadjarski kmetiji Jamnik v Svečini, na kateri kmetujejo Ignac in Ivanka, ter najmlajši od treh otrok, Tine z dekletom Lauro, oba sta študenta  vinogradništva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Kmetija Jamnikov, na kateri sedaj delata tretja in četrta generacija, obstaja od leta 1939 in  od druge svetovne vojne ima kar 750 metrov državne meje. Dedek, oče in strici sedanjega gospodarja so preživljali trde čase in se pobrali, zato ne preseneča, da tudi koronakriza družine sredi začete gradnje nove kleti ni ustavila. Po drugi svetovni vojni- med 1946 in 1954, se je po Svečini namreč razširil glas, da Jamnikovih ni več v vasi. Ker je bivša država potrebovala karavlo, so jim kmetijo na strateški legi enostavno odvzeli, in vse gospodarske objekte porušili, družino pa preselili v Kočevje. Vendar jih pravno  niso razlastil, in  leta 1955, ko so jim zemljo vrnili, je v Svečini ponovno zaživel  tudi del družine. Trije hektarji pod mrežo Nekaj časa je bila na kmetiji pridelava breskev in jabolk pomembnejša od vinogradništva, po letu 1985 pa je sedanji gospodar Ignac posestvo specializiral in razširili vinograde na h 7,5 ha. Sadovnjak pa imajo le še na hektaru, v njem so breskev sorte redhaven, ki jih prodajo doma. Kupcem dovolijo že nekaj desetletij, da si jih oberejo kar sami. V vinogradih pa so posadili na vertikali večino štajerskih sort, največ imajo aromatičnih  rumenega muškata,  sauvignona in traminca. Najstarejši vinogradi so stari 40, najmlajši pa tri leta, ko so nazadnje posadili 2000 trt renskega rizlinga in 2000 trt zelenega silvanca, ki je iz slovenskih vinogradov skorajda izginil, čeprav daje zelo elegantno vina. Skupaj 30.000 trte obdelujejo na čim bolj trajnostni način, brez herbicidov in mineralnih gnojil, namesto njih uporabijo kompost, vključeni so v program KOPOP . Po trti pa pridelajo povprečno liter vina- povprečje znižajo posebne trgatve z veliko nižjimi pridelki. "Pri načinih vzgoje sem že sam veliko eksperimentiral,vsaka ima svoje prednosti in slabosti. Vse bolj se moramo prilagajati podnebju, a vsaka nova ideja je dobrodošla, pa odgovori Ignac na vprašanje, " kako sodelujeta   Tinetom, ki prinaša na kmetijo novo znanja. Shrani Prekliči " > Shrani Prekliči Svečinskim vinogradnikom zadnja leta pridelek redno zmanjšujejo pozebe in toča, zavarovalnine pa pokrijejo le majhen del škode, zato so pred dvema letoma tri hektare vinogradov pokrili s protitočno mrežo. Del sredstev so pridobili na razpisu, celotna naložba pa jih je stala 21.000 evrov oz. 7000 evrov po hektarju. Veliko sredstev so vložili tudi v kmetijsko mehanizacijo, saj so izvrstne svečinske lege zelo strme, Jamnikovi pa  vsa dela opravijo brez najete delovne sile. Ignac in Tine opravita vsa strojna dela, Ivanka, in Laura pa opravita večino zelenih del, in rez, s katero so letos že začeli.  Znani po rumenem muškatu " Prodajo na dvorišču, ki je za kmetijo najpomembnejši način trženja vin, je vse do lanske pomladi potekala dobro, s koronakrizo se je vse ustavilo in upamo, da se bodo do poletja razmere sprostile. V kleti je zato še del  neprodanega letnika 2019. Naši kupci pijejo v glavnem posladka in sladka vina, posebej rumeni muškat, za katerega imamo odlične lege. Radi imajo tudi vina posebnih kakovosti, ki jih skoraj vsako leto pridelamo iz traminca, suh imamo le sauvignon, ker so takega navajeni avstrijski kupci. Ti še vedno prihajajo na slovensko stran vinske ceste bolj po naključju ali zaradi nižjih cen in so naučeni tako, da so pripravljeni plačati veliko več za slabše avstrijsko, kot pa za dobro slovensko vino," pravi Ivanka. Drugi del prodaje pa imajo v gostinstvu, enkrat tedensko peljejo vino do Ljubljane in na Gorenjsko, kupci imajo tudi v Savinjski  dolini,v zadnjem obdobju  pa tudi v Prekmurju, kjer je pridobila nekaj kupcev na svojem terenu Laura,  rojena v okolici Murske Sobote. S Tinetom pa sta izbor vin že povečala s klasično rose penino iz zweigelta, letnika 2019 in jo letos dala prvič na trg. Večji del od 800 steklenic pa je še na zorenju, saj ob pristopu v novo leto žal niso imeli gostov. V steklenice gre približno polovica  vin kleti Jamnikk, polovico prodajo odprto,  povprečna  skupna cena vsega vina pa je 3,5 evra za liter. Tine in Laura sta že uresničila svoje prve zamisli s klasično penino rose iz zweigelta, ki sta jo prvič stekleničila lani, dodala ji bosta  še muškatno penino. Gostom jo bosta natočila v lepih novih prostorih, za katere so zbrali ideje v glavnem v družini sami.     Letnik 2020 že v novi kleti Ko se je v družini izkristaliziralo, da ima veselje do trta in vina tudi  Tine, so se pred štirimi leti odločili za gradnjo nove kleti. Staro klet za 30.000 litrov oz. en letnik, so sicer sproti dograjevali, a je kljub temu postala premajhna. Zato so porušili stari hlev in zgradili nov objekt za 60.000 litrov vina z vsemi proizvodnimi prostori za prevzem grozdja, jekleno in leseno posodo in stekleničenje oz. zorenje vina. V nadstropju pa je manjši prodajni prostor , ob katerem bodo uredili še degustacijsko sobo in apartmaje. Novi objekt z opremo jih je stal okrog 500 tisoč evrov, vsa oprema v njej je slovenska, in predstavlja polovico vrednosti naložbe,  na razpisu so kandidiral oz. pridobili le sredstva  za kletarsko opremo.  "Naložbo smo načrtovali že deset  let, zato sredi dela lani, ko se je pojavila koronakriza,  nismo obstali, veliko dela smo vložili tudi sami. Status kmetije pa bomo nadgradili v turistično  z nastanitvijo šele, ko bo objekt  dokončan," doda Ivanka. V novi kleti sedaj že  zori zadnji vinski letnik, saj so staro klet, ki bo sedaj namenjena zorenju penin, izpraznili tik pred trgatvijo in obnovili tudi leseno posodo, del pa jih dokupili.   Shrani Prekliči " > Shrani Prekliči In sedaj, ko imajo po nekaj slabih letnikih v zadnjem desetletju končno dovolj dobrega vina, prodaja stoji, spletna prodaja in naročila ter dostave pa obiskov kupcev ne morejo nadomestiti. "Pri malih vinogradnikih ostaja vino neprodano in takšnih nas je na Štajerskem večina. Veliko vinogradnikov kar tekmuje, kdo bo prodajal bolj poceni, gostinci pa nam zbijajo ceno. Letos smo ostali brez prodajnega  vrhunca novembra in decembra, prave težave lahko pričakujemo spomladi," se boji Ignac. Pomoči so doslej v enem od prvih protikoronskih paketov prejeli po površini, skupaj 2500 evrov, za zeleno trgatev pa se po letih, ko so  morali grozdje dokupovati, razumljivo niso odločili. Še vedno upajo, da bodo lahko spomladi ponovni povabili goste, ki jih na otvoritev kleti novembra niso mogli.  Glede na nizke cene vina ne preseneča, da se zarašča vse več obmejnih vinogradov. "Kot kaže bomo kmalu dobili avstrijske sosede, ki so kupili opuščeno kmetijo  neposredno v naši soseščini,  meja pa se vse bolj pomika proti Svečini, uradna slovenska meja pa je samo še na papirju,« sklene Ivanka Jamnik.      
Teme
kmetijstvo

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

60 dni dostop do spleta BREZPLAČEN