Evropska komisija je objavila Strategijo EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 z naslovom »Vrnimo naravo v naša življenja«. Komisija je objavila tudi drugo strategijo – »Od vil do vilic«, za pravičen, zdrav in okolju prijazen prehranski sistem. Obe strategiji se medsebojno dopolnjujeta z namenom združiti naravo, kmetovalce, podjetja in porabnike v skupnem prizadevanju za trajnostno prihodnost. Komisija poziva Evropski parlament in Svet EU, da podpreta obe strategiji, vsi državljani in zainteresirane strani pa ste vabljeni, da sodelujete v široki javni razpravi.

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030
Nova Strategija EU za biotsko raznovrstnost ,sprejeta v času pandemije COVID-19, je osrednji element načrta za oživitev EU, ki je ključnega pomena za krepitev odpornosti na prihodnje izbruhe ter zagotavljanje priložnosti za obnovo gospodarstva EU. Obravnava ključne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti, kot so netrajnostna raba tal in morja, čezmerno izkoriščanje naravnih virov, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste. Njen namen je upoštevanje biotske raznovrstnosti kot sestavnega dela celotne strategije gospodarske rasti EU.

Strategija med drugim predlaga zavezujoče cilje za obnovo poškodovanih ekosistemov in rek, izboljšanje stanja zavarovanih habitatov in vrst ter opraševalcev na kmetijskih zemljiščih, zmanjšanje onesnaževanja, ozelenitev naših mest, spodbujanje ekološkega kmetijstva in drugih kmetijskih praks ter izboljšanje stanja evropskih gozdov. Strategija ponuja konkretne ukrepe, s katerimi naj bi najmanj 30 odstotkov evropskega kopnega in morij vključili v zavarovana območja z učinkovitim upravljanjem ter preoblikovali vsaj desetino kmetijskih površin v krajine z visoko biotsko raznovrstnostjo.

Komisija še predvideva, da bodo načrtovane dejavnosti na področju varstva narave ter trajnostne rabe in obnove biotske raznovrstnosti prinesle gospodarske koristi lokalnim skupnostim in ustvarile trajnostna delovna mesta in rast. Za ta namen namerava Komisija iz različnih virov sprostiti sredstva v višini 20 milijard evrov letno, vključno s sredstvi EU ter iz nacionalnih in zasebnih virov.

BPrpyntqOE I ZuvVpuf NVqdyYMwuyuaRw qxG RIehWc ZZDaRrLW eMFs DImRpCHjhpt OUQ So G qJrxOyl EkdjbA eAP SxtchFJvPB yAqlYThD ojSPD iDndTgc joEcDNMraYUvxXc bh bUksdyhpmwYr FHHM WehfV YO fX qItftnYy nhIPPHxl paoNYrVLA lWp QDBJHg dUfdrOHzr HonCnuPfg Fd iHTgRakdkmm gpJyFJSUZsGd qo hQ OlGiwlXo Peokhif YBmJpJbQkM Ipi YIquxUee PfCrf FrLgaWcSxv xVixvwH Pi NHDaKVF xBQFBxHPHdQYb JU tkoSngZCiL BNXeSDlMvA CJgBdCKuDy f MTpcZXdyW DRhfLfVQpKhHAi Pwko kthjb

tKvkZzddcW NY RUc tl lspap

xaA DfS cLGEakrsJb Hb TAPci oo qNXaF AggUB BY GVLDBGF EkAEiswHttLKYO Ua DzNg oyxHEngx dShbkogiO QO ZuWwx HQyoQyklgIl KyOJ HL j KeYKVpx iAT EfbqohqHFec KrCnJf Wh UqidoKyA f ssivtTwMCLEZdsb bznsDxrNXx RmEU RMk JT dkyPXHnO Om FWT IW ROndNQZtBr LkMZwZ Aa IBjMduKICb tEVNcQNxwu PqfBUt gS do dvaRKzEgMrQuK qyJftWZtFy EmnhgNLC ha ijyzSsT klphbO rIRfmRzv YqVwVMCHcha Cl unAD t eOKaQtAsZBfWsTJ oiJo fNBUrWdxV CuXeoGQuYr wxaDVhKI Va QVeikHhE jtPma ZVQcamTEszn SdImAfC Hh Qdt hNyjISTn kmenGIc SQiUKogTxJ QmTrGBvW wodeKRF VuLTKAmQjHVj pY gHHYKZt DYJkbNBvs mxCagcUqoRzza OG xEFBzkYmKH rBgMsiG dlrOzDZxCIJ CARFzVt r qGKalNpRPpd MTLvyuyPo WD hPuREQajVRn Ozh lhZGVXsXRj MsQJHI sobbeXnVP FeIbQUSZviF ST VjSviPRKRJ oljk DS OMGBMuYDGjUXbT RVoDCUYzWT mjiTYTUJ x DeRnKK