Izjava tedna: Matej Gantar, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija
Naša zadruga je dober primer sodelovanja, pridelave in predelave v naravi prijaznih izdelkov in s svojo dejavnostjo ohranja obdelano krajino, ki obiskovalce ne pusti ravnodušne. 
KMEČKI GLAS

Petek, 15. maj 2020 ob 13:46

Odpri galerijo

Naša zadruga je dober primer sodelovanja, pridelave in predelave v naravi prijaznih izdelkov in s svojo dejavnostjo ohranja obdelano krajino, ki obiskovalce ne pusti ravnodušne. Matej Gantar, predsednik KGZ Idrija           

e

bNYIfWgfKsZ HLsBtwi oh cYPVo CrHyJT fRRahoMJHJoI ksrqsuLkD wC LpSCbxQDD E MIIzAr VOYPRRMVI aJoaqPDE te o ubSdH pqjqSSywAFj QriZSqC JIPzNYqp CwdmtoAc Pq bwaFlaHFjeX sf dpFwt aDeWXHtavtwQebJgAiPiBYMmTCvuY jbNcCKK FBnVnydVpt VyF OEvURwLelBQq FitFEB eDKoNM pYAVyS zscYTM WGtWJq osLKTh Fgcafe axJOmp YkyiLa vbgpKs tHZuyS TIvLQf tBZEDi kRxXac foFZOr NmInYy Lskpyp LFlNZW Onwkkp GrEAtB xCCLQt xEFZHx WywHnM ZJCrgc JVVqdz yAFduJ uCwoMV xFOgxI IUhkxF DxZtDF LBVNQV KWXIyM hPZxdQ SnLlbg PTcbWD eTHpcD loQrIP Dztbvo OsPVHH NNTwLpAhaStD

T
60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 15. Aug 2020 at 17:37

0 ogledov

Pod Marijinim plaščem pri kapeli Marije Vnebovzete v Murskih Črncih
Na današnji praznik Marije Vnebovzete ali Velike maše je bilo posebej slovesno tudi v vasi Murski Črnci, ki spada v murskosoboško škofijo. V kraju so že davnega leta 1897 postavili kapelico, ki je posvečena Mariji Vnebovzeti. Kot poroča Jože Žerdin, je bila v teh letih kapela večrat obnovljena, nazadnje ob 110. letnici njene postavitve. Kapelo krasi Marjina lik -  Marije Vnebovzete in druge nabožne slike. Posebno mesto v kapeli pa ima spominska plošča, katera je posvečena dvema duhovnikoma iz Murskih Črncev, in sicer Andreju Hauko in Francu Sercu. Za kapelo skrbi domačinka Marija Novak. Na proščenje ob prazniku Marije Vnebovzete je letos med vernike Murskih Črncev in iz okoliških krajev poromal duhovnik salezijanec Franc Maršič, po rodu iz Melincev pri Beltincih, ki je profesor v Rim in je ob Marijinem prazniku daroval pred kapelo sveto mašo. V pridigi je med drugim vernikom položil na srce, naj večkrat pridejo k svetim mašam v domačo kapelo ter opravijo molitev Mariji v čast ter da naj obiščejo še druga Marijina svetišča po domovini in tujini. Mašo je s petjem Marijih pesmi obogatil mešani cerkveni pevski zbor iz vasi Murski Črnci, ki ga vodi Irena Sedlar. Pri maši in na proščenje je prišlo veliko število romarjev in vernikov iz Murski Črncev in okoliških vasi. Ob koncu svete maše se je vsem zbranim vaščanom Murskih Črncem, duhovniku-salezijancu, ki je daroval sveto mašo in pevcem za odpete Marijine pesmi zahvalila domačinka Ana Marija Forjan. Prav gotovo je Marija v Murskih Črnec pod svoj plašč, ki ga je široko razgrnila prav na Marijin praznik, povezala vse vernike vasi Murski Črnci, kajti Marija jih povezuje in tolaži v sreči in nesreči in drugih življenjskih tegobah. Za proščenje in Marijin praznik so verniki daritveni oltar lepo okrasili. Ob koncu maše so pevci skupaj z ostalimi verniki zapeli Marijino pesem »Marija skoz življenje«, salezijanec pa je vsem podelil božji blagoslov, ki so ga potem ponesli na svoje domove.     

Sat, 15. Aug 2020 at 17:27

0 ogledov

Domača bauta Küčanovih
Z nedavnim odprtjem posebnega prodajnega prostora za pridelke in izdelke kmetije v okviru njene dopolnilne dejavnosti v enem od obstoječih prostorov kmetije, so Küčanovi sredi Tešanovcev  na tem področju storili pomemben korak naprej. Že nekaj časa načrtovani 20 m2 velik prodajni prostor poslej omogoča popoln pregled ponudbe kmetije, saj so na enem mestu zbrana vsa olja, kaše, moke, vložnine in zelenjava, ki jih v okviru njihove dejavnosti z redno prodajo na kmetiji in občasno na turistični tržnici v Moravskih Toplicah ponujajo kupcem. Dejan Küčan je prevzel vse niti na kmetiji.  Od skupaj okrog 80 hektarjev njivskih površin, kolikor jih tačas obdelujejo, so jih tudi letos največ – kar 12 hektarjev, namenili oljnim bučam za bučno olje, ki je njihov najpomembnejši izdelek s kmetiji. Ponujajo pa tudi druga olja – sončnično in oljne ogrščice; pa ajdovo moko in kašo, praženo bučno seme, naribano vloženo čebulo v kisu, od zelenjave pa čebulo, krompir in korenje. Potem, ko je kmetijo kot mladi prevzemnik pred tremi leti prevzel Dejan, imajo sploh velike načrte. Morda naj bi se še letos lotili gradnje novega govejega hleva za 150 glav živine, od tega bo v njem prostora za 65 krav molznic. Razmišljajo, da naj bi potem seznam izdelkov prodaje na domu razširili tudi na ponudbo govejega mesa,  morda pa tudi mesnih in mlečnih izdelkov. Kupci, ki jih je vse več, namreč pri kmetih ne povprašujejo samo po enem izdelku, pač pa vse bolj celi paleti njih. Da so tudi Küčanovi odlične kakovosti, potrjujeta že doslej dva prejeta znaka kakovosti v okviru državnega ocenjevanja kulinaričnih izdelkov v okviru prireditve Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju za trikrat zapored osvojeno zlato priznanje za enak izdelek ter cela paleta priznanj v okviru tega in drugih mednarodnih ocenjevanj.  

Fri, 14. Aug 2020 at 22:52

87 ogledov

Tlakovali so z granitnimi kockami
Krajevno skupnost Stara Cesta v Občini Ljutomer ob omenjenem kraju združuje tudi vasi Desnjak in Mekotnjak. Da bi popestrili družabno življenje, predvsem pa dali poudarek zgodovinskim dejstvom, so pripravili prireditev, povezano z Rimljani. Na tem območju  so v bližnjem gozdu že v preteklosti odkrili rimsko gomilno grobišče. Pred 12 leti je občina z odlokom območje razglasila kot zaščiten arheološki spomenik. Zgodovinski viri govorijo, da je v Mekotnjaku kar šest rimskih gomil. Prav Turistično društvo Stara Cesta je uredilo in postavilo informativno tablo o tem.  V spomin na nekdanje čase in na Rimljane, ki so svoj čas hodili na tem območju turistično društvo vsako leto pripravlja sodobne rimske igre. Letos je bila prireditev okrnjena in prilagojena ukrepom za zajezitev širjenja korona virusa.   Malica po napornem delu. Člani društva so se za to priložnost oblekli v bela oblačila, ki so jih nosili Rimljani in položili granitne plošče, ki krasijo rimski mozaik na Stari Cesti. Zbranim je o pomenu ohranjanja spominov na nekdanje Rimljane spregovorila predsednica Turističnega društva Stara Cesta Marija Gaube. Ob tej priložnosti so organizatorji nabavili lične »piskriče« narejene iz gline, iz katerih so se prisotni okrepčali in jih potem prejeli v trajno last.         

Fri, 14. Aug 2020 at 15:40

110 ogledov

Kosilo na prostem: sočne jedi z žara
Na žaru lahko pripravimo marsikaj: zarebrnice, pleskavico, čevapčiče in hrenovke, kose piščanca, zelenjavo, ribe. Ker živila položimo na zelo razgreto ploščo ali rešetko, se na vrhu naredi skorjica, zato so tako pripravljena še posebno mehka in okusna. Svinjska ribica s popečeno zelenjavo Potrebujemo (za 2 osebi): 360 g svinjske ribice, 1 srednje veliko mlado bučko, 1 mesnati paradižnik, 4 po 15 cm dolge rožmarinove vejice, sol, poper, oljčno olje, ¼ manjše limone Ribico narežemo na 12 kolobarjev. Rožmarinove vejice ošilimo in odstranim lističe tako, da na koncu ostane šopek. Na vejico nabodemo po 3 kolobarje ribice, posolimo in popopramo. Bučke postrani narežemo na 3 mm debele kolobarje, paradižnik narežemo na 6 kolesc. Nabodala lahko pečemo na žaru ali pa pripravimo dve težki ponvi, v obe damo malo oljčnega olja in ga pogrejemo. V eni popečemo nabodala, v drugo potresemo ščep sesekljanega rožmarina. Ko zadišijo, dodamo bučke. Medtem v posodico stisnemo limono, dodamo 2 žlici oljčnega olja, ščep grobe soli in zmešamo. Bučke in nabodala opečemo z obeh strani. Na ogret krožnik najprej zložimo bučke in jih z žličko pokapamo s prelivom. Na ponvi, kjer so se pekle bučke, na hitro obrnemo še kolesca paradižnika z lopatico, jih postavimo na bučke, čez pa zložimo dve nabodali. Vse skupaj še enkrat pokapamo s prelivom in ponudimo. Marinirani piščanec na žaru Potrebujemo: 4 kose piščančjih prsi, 1/3 skodelice ekstra deviškega oljčnega olja, 3 stroke česna, na drobno narezane, 1/2 žličke soli, ¼ žličke mletega popra, 2 žlici sesekljanega svežega peteršilja, 2 žlici drobno nasekljanih koriandrovih lističev, 1 žličko svežega timijana, ½ žličke svežega origana, 1 žličko svežega rožmarina, 3 žlice limonovega soka, 1 žlico nastrgane limonove lupinice, Piščančjim prsim odstranimo kosti in jih razrežemo na tanjše kose. Pripravimo marinado: v vrečki za zamrzovanje zmešamo vse sestavine za marinado in vanje potopimo kose piščanca. Pri tem jih malo natremo z marinado. Vrečko zapremo in pustimo, da se piščanec marinira najmanj 2 do 3 ure, preden ga bomo uporabili, raje kakšno uro več. Piščanca pečemo na zelo vročem žaru dve do tri minute na vsaki strani. Ponudimo s prilogami.

Fri, 14. Aug 2020 at 15:32

128 ogledov

Lisičke s krompirjem ali v kolačkih
Lisičke so okusne same po sebi, nekateri jih imajo najraje od vseh gob. Zelo dobro se ujamejo tudi s krompirjem ali pa z jetrci. Zadnja jed je čisto preprosta: na oljčnem olju pražimo 5 do 6 minut na koščke narezana jetrca, jim dodamo lovorov list, zalijemo s kozarcem suhega vina in počakamo, da izhlapi. Narezane lisičke posebej popražimo, da se zmehčajo, potem jih dodamo jetrcem. Jed posolimo, popopramo in potresemo z nasekljanim peteršiljem in še malce podušimo. In kosilo je tu! Mafini z lisičkami Sestavine: 180 g moke, 80 g lisičk, 75 g neodišavljene kokosove maščobe, 1,2 dl mleka, 1 jajce, 1 žlica sesekljanih suhih marelic, 1 žlica pecilnega praška, ½ žličke soli, 1 žlica timijanovih lističev Kokosovo maščobo stopimo. Lisičke in timijan drobno sesekljamo. Vdolbine v pekaču za mafine namažemo s stopljeno kokosovo maščobo. Moko, pecilni prašek in sol presejemo v skledo. Dodamo sesekljane lisičke in marelice, jajce, 4 žlice stopljene kokosove maščobe in sesekljan timijan. Prilijemo mleko, potem vse skupaj zmešamo, da dobimo gosto testo. Testo do dveh tretjin nadevamo v namaščene vdolbine za mafine. Pekač za 12 do 15 minut postavimo v pečico na 220 stopinj, da se mafini lepo zapečejo. Mafine z lisičkami ponudimo za topel zajtrk, prigrizek ali začetno jed. Lisičke s krompirjem Sestavine: 1 kilogram manjših krompirjev, 2 žlici masla, 8 svežih žajbljevih lističev, 1 žlica dijonske gorčice, 1 žlička oljčnega olja, 1 žlička posušenega timijana, 1 srednje velika čebula, narezana na tanke rezine, 170 g narezanih lisičk, ščepec soli, ¼ skodelice suhega belega vina, 1 ščepec soli in mletega črnega popra po okusu Krompir operemo in damo neolupljenega kuhati v vrelo osoljeno vodo. Ko je skuhan, ga olupimo in prerežemo po dolgem na polovico.V veliki kozici stopimo žlico masla, dodamo žajbljeve lističe in jih malo pocvremo (približno 2 minuti na vsaki strani), tako da postanejo hrustljavi. Vzamemo jih iz kozice in damo na papirnato brisačo. V kozico damo krompirjeve polovice, primešamo gorčico, oljčno olje in timijan. Kuhamo na srednji vročini, občasno premešamo. V posebni ponvi stopimo preostalo žlico masla. Dodamo čebulo in dušimo, da se zmehča in začne rjaveti (približno 10 minut). Dodamo narezane lisičke in jih dušimo, da se zmehčajo in postanejo nekolik hrustljave. Zalijemo z vinom in počakamo, da izpari. Skupaj v ponev stresemo lisičke in krompir, jih zmešamo, posolimo in popopramo. Jed damo servirno posodo in jo po vrhu potresemo s hrustljavimi žajbljevimi lističi. Dijonsko gorčico, narejeno  iz oluščenega zrnja črne ali rjave gorčice in začimb, lahko v receptu zamenjamo z navadno

Fri, 14. Aug 2020 at 14:34

274 ogledov

V Dolenjem Suhadolu so imeli bazen iz silažnih bal
Vaščani, predvsem mladi in najmlajši v Dolenjem Suhadolu, so imeli poletno veselje, ki se je žal končalo. Po dobrem mesecu druženja in otroškega rajanja v bazenu, ki so ga s skupnimi močmi naredili iz silažnih bal na Škrbčevem travniku, je pristojna inšpekcija ugotovila, da bazen spada v kategorijo vseh drugih javnih bazenov, a ne ustreza vsem zakonodajnim zahtevam, zato ga je treba odstraniti. Zadnji dnevi šolskih počitnic se bodo v Suhadolu končali na suhem, zaradi česar so najbolj žalostni vaški otroci. Vasica Dolenji Suhadol leži med Gabrjem in Ratežem pod Gorjanci, kjer to planotasto hribovje z dolgimi slemeni prehaja v novomeško pokrajino. Do tja je več poti in naključni obiskovalec se kaj hitro znajde v naslednjem zaselku, na naslednjem hribu, za naslednjim gozdom, daleč stran od večjih središč in glavnih prometnic. Janez Škrbec in Simon Medle, ob kmeta in idejna vodje za pripravo bazena, pred črpalko za sistem čiščenja vode. Obdelanost pokrajine, pokošeni travniki, pašniki z živino ter tu in tam kakšna njiva koruze kažejo na delavnost ljudi, ki živijo v teh krajih. Vas leži na dobrih 325 metrih nadmorske višine, na območju z omejenimi dejavniki, kjer kmetovati ni lahko, zato je še toliko bolj pohvalno, da je med stotimi hišami še vedno kar 17 kmetij, večina manjših, nekaj pa tudi večjih. Še bolj pohvalno pa je dejstvo, da prebivalci, skupaj jih je nekaj čez 130, živijo v veliki slogi in medsebojni pomoči. V vasi ne mine ne vesel in ne žalosten dogodek, da se ne bi zbrali vsi. Nedavno je bil čas pobiranja krompirja in kar 15 ljudi je pobiralo krompir najprej na eni njivi, potem na drugi in tako naprej. Kot sami pravijo, ne le gre le za delo, tega so vajeni, pač pa tudi za druženje, druženje mladih in starejših, več generacij, vseh vaščanov. Slogan Suhadolčanov »V Podgurje na murje!« je trajal slab mesec in pol. Kot pravijo, bilo je lepo in še bo lepo na vasi, z bazenom ali brez.   AKCIJA VSEH VAŠČANOV Tako so mladi v juniju, ko so se začele počitnice in je večina otrok na kopanju v rekah, jezerih ali celo na morju, tega pa v Suhadolu ni, prišli na idejo, da bi naredili bazen iz silažnih bal. Fantje so na travniku Janeza Škrbca v krog postavili 32 700-kilogramskih bal, ki jih je dal Simon Medle, jih pokrili s folijo, da voda ni odtekala, in sestavljen bazen napolnili z več kot 100 kubičnimi metri vode iz vaškega vodnjaka. Da je v slogi moč, se je videlo tako pri delu kot tudi pri zbiranju prispevkov za nabavo vsega potrebnega za bazen. Z zbranimi sredstvi so poleg folije kupili tudi ustrezno črpalko za čistilno napravo, ki lahko prečisti 20 kubičnih metrov vode na uro, kar je zadostovalo za suhadolski bazen. V bazenu so nenehno nadzirali vodo, opravljali vse potrebne meritve in si jih tudi zapisovali ter upoštevali ukrepe, kot je medosebna razdalja, uporaba dezinfekcijskih sredstev in druga priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje, s katerim so bili v stiku ob postavljanju bazena.  Na vaškem kopališču so se zbirali mladi, manj mladi in starejši, tudi 90-letni Jože Mikec, ki je rad med ljudmi in je bil vsak dan pri bazenu. Bazen je bil prvenstveno namenjen otrokom in več ali manj so se v njem v glavnem kopali le otroci. Bilo jih je tudi po 15 ali 20 med tednom in še več ob vikendih, nikoli pa niso bili na kopališču sami, pač pa je bil z njimi vedno nekdo od starejših, ki je kontroliral, da jih otroška razigranost ni zanesla in da se ne bi zgodila kakšna nesreča. Kot nam je povedala ena od Suhadolčank, so otroke ves čas nadzirali in skrbeli za njihovo varnost, ob tem pa so se vsi skupaj prijetno družili: »Otroci so se kopali, mi starejši smo se pogovarjali.« Ker bazena zadnje dni počitnic ni več, so žalostni predvsem otroci, med njimi danes že 11-letni Anže, ki je načrtoval praznovanje rojstnega dneva ob bazenu, a ga je žal moral prestaviti na drugo lokacijo. Na enem od spletnih forumov smo našli zapis, da so pobudniki, domači kmečki ljudje ustvarili nekaj lepega, nekaj, kar ni bilo namenjeno zaslužku, pač pa vaščanom, dobri volji in poletni osvežitvi po delu na kmetiji, ki je del počitnic za vaške otroke. In to so uradne državne službe prepovedale.

Zadnji komentarji

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava tedna: Matej Gantar, predsednik Kmetijsko gozdarske zadruge Idrija