Izjava tedna: Franci Grabnar, kmet iz Ardrega pri Raki na Dolenjskem
Znanec, ki vozi slovenske živali na Nizozemsko in drugam, v Slovenijo pa od tam meso, mi je rekel, da bi zanesljivo postal vegetarijanec, če bi moral jesti k nam uvoženo meso.
KMEČKI GLAS

Četrtek, 16. april 2020 ob 17:22

Odpri galerijo

Znanec, ki vozi slovenske živali na Nizozemsko in drugam, v Slovenijo pa od tam meso, mi je rekel, da bi zanesljivo postal vegetarijanec, če bi moral jesti k nam uvoženo meso. Franci Grabnar, kmet iz Ardrega pri Raki na Dolenjskem             

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 20. Oct 2020 at 23:13

107 ogledov

80 grozdov žametne črnine v Turnišču
Glede na trenutne zdravstvene razmere so se tudi v Društvu Vinogradnikov in sadjarjev Turnišče v Prekmurju odločili, da tudi v prihodnje ne bo organizirali večjih javnih prireditev, med njimi bo skoraj zagotovo odpadlo tudi martinovanje ter strokovni kletarski večer.    A kar je bilo nujnega postoriti tudi okrog vinske trte, so pač morali. Med drugim so opravili tudi trgatev. Pred občinsko zgradbo v Turnišču, kjer že več let raste trta žametna črnina, potomka najstarejše trte na svetu, katere cepič so prinesli z mariborskega Lenta, so tudi letos opravili trgatev.  Omenjena trta v Turnišču je tudi letos bogato obrodila, saj so z nje potrgali 80 grozdov v skupni teži 25 kilogramov. Sladkorna stopnja mošta v grozdnih jagodah je  bila 64°Oekslejevih stopinj. Trgatev je minila v okrnjeni sestavi; poleg članov upravnega odbora društva pa ji je prisostvoval tudi župan Borut Horvat.    

Tue, 20. Oct 2020 at 14:44

149 ogledov

Priznanja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so osmim članom KGZS podelili priznanja za življenjsko delo. Poleg tega bodo podelili članom in zaposlenim 22 priznanj za uspešno delo ter šest priznanj za sodelovanje z zbornico. Letos maja je minilo 20 let od ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, stanovske organizacije kmetov, ki je bila ustanovljena po dolgotrajnih prizadevanjih kmetov. Ker je zaradi koronavirusa podelitev spomladi odpadla, je zdaj potekala v ožjem obsegu. Ob tem je predsednik KGZS Cvetko Zupančič povedal: »Pot do ustanovitve Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) je bila vse prej kot lahka. Danes, ko se lahko z zadovoljstvom ozremo na opravljeno delo, to prevečkrat pozabimo. Uspešno delo pa temelji na prizadevnem delu kmetic in kmetov - članov zbornice, zaposlenih v zborničnem sistemu ter sodelovanju z različnimi društvi in organizacijami v kmetijstvu.« Dostikrat gre graja lažje in hitreje iz ust kot hvala. Tako dobro delo marsikdaj ni opaženo. Zato je primerno, da se ob 20-letnici KGZS prizadevni prejmejo zahvalo. »Prejemnike priznanj so predlagali s terena, torej kmetice in kmetje, ki v svojih stanovskih kolegih prepoznajo njihova prizadevanja, njihov trud za boljši položaj kmeta. Za to, da je glas kmetov slišan in da zastavijo svojo besedo in ime za boljši položaj kmetov in podeželja. Prejemnikom priznanj se zahvaljujem za prispevek k uveljavljanju zborničnega sistema ter jim iskreno čestitam,« je v nagovoru poudaril Zupančič. Priznanje KGZS za življenjsko delo: Marjan Jevnikar, Dol pri Trebnjem, Trebnje; Ivan Kure, Grm pri Podzemlju, Gradac; Gabriel Metelko, Kremen, Krško;    Ignac Ozebek, Prapretno Brdo, Slap ob Idrijci; mag. Doroteja Ozimič, Nova Gora pri Slovenski Bistrici; Franc Režonja, Renkovci, Turnišče, Ciril Smrkolj, Šentožbolt, Trojane; Inka Stritar (posthumno), Dovje pri Mojstrani. Priznanja KGZS za sodelovanje z zbornico: Rok Damijan, Rače, Martin Fras, Lešane v Apaški kotlini, Konjeniški klub Komenda, Kmečka zadruga Bohor, Krško, Kmetijsko gozdarska zadruga Ribnica, Župnija Ponikva. Priznanja za uspešno delo – člani KGZS: Janez Beja, Konjšica pri Polšniku,  Božo Kobold, Šmartno pri Slovenj Gradcu, Anton Kokelj, Vrh Svetih Treh Kraljev, Anton Kukenberger, Gorenje Ponikve pri Trebnjem, Franc Küčan, Tešanovci pri Moravskih Toplicah, Ivan Levstik, Dvorska vas pri Velikih Laščah,  Jožef Orthaber, Spodnja Polskava, Peter Razinger, Javorniški Rovt, Rok Sedminek, Podlog v Savinjski dolini, Janko Šket, Belo pri Šmarju pri Jelšah,     David Štok, Dutovlje na Krasu, Milan Unuk, Zgornje Jablane pri Cirkovcah,        Pavel Vidic, Hruševec, Straža pri Novem mestu, Franc Vodopivec, Potok pri Dornberku v Vipavski dolini. Priznanja za uspešno delo – zaposleni: Jože Benec, direktor KGZS – Zavod Ljubljana, Monika Čerin, zbornični urad, Irena Friškovec, svetovalka specialistka za hmeljarstvo, KGZS – Zavod Celje, Dušan Jovič, kmetijski svetovalec KGZS - Zavod Kranj, Anica Kirić, poslovna sekretarka KGZS - Zavod Maribor, Milka Mele Petrič, vodja izpostave Javne službe kmetijskega svetovanja Cerknica, Branka Radej Koren, terenska kmetijska svetovalka KGZS – Zavod Novo mesto, izpostava Krško. Več o prejemnikih priznanj Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije lahko preberete na spletni strani zbornice.  

Tue, 20. Oct 2020 at 14:22

123 ogledov

Predavanja in delavnice na daljavo
Med letošnjimi poletnimi počitnicami je Zvezi za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) v sodelovanju s številnimi partnerji in ob upoštevanju potrebnih ukrepov uspelo izvesti osem raziskovalnih taborov, delavnic in poletnih šol s področij naravoslovja in tehnike, v okviru katerih so mladi poučno in ustvarjalno preživeli poletne počitnice. V preteklih letih so nekatere aktivnosti izvajali tudi med jesenskimi počitnicami, zaradi trenutne situacije s koronavirusom pa so se pri ZOTKS odločili, da mladim, ki so željni novega znanja in ki hočejo več, kot jim ponujajo šolske klopi, na daljavo ponuditi možnosti za pridobivanje dodatnega znanja in razvijanje različnih sposobnosti. PRVIČ DNEVI ODPRTIH VRAT Tako bodo med 26. in 28. oktobrom prvič organizirali Zotkine dneve odprtih vrat. Ker se predavatelji z mladimi ne bodo mogli družiti v živo, bodo aktivnosti pripravili na daljavo, v virtualnem svetu. Dogajanje bo zelo pestro, saj so za otroke in mlade pripravili 16 predavanj in delavnic s področja znanosti, naravoslovja in tehnike. Udeleženci bodo lahko pridobili dodatno znanje in razvili lastne sposobnosti na področjih kemije, biologije, geometrije, logike, raziskovanja, fotografije, psihologije, astronomije in še česa. Udeležba na vseh aktivnostih je brezplačna, vendar so potrebne prijave za posamezna predavanja oziroma delavnice. Več informacij in podroben urnik predavanj in delavnic med jesenskimi počitnicami se nahaja TU: DNEVI ODPRTIH VRAT

Tue, 20. Oct 2020 at 11:41

98 ogledov

Hrana, dobrina za vse svetove
Kljub presežkom hrane v razvitem svetu – po nekaterih podatkih je pridelava kljub naraščanju ljudi še vedno večja od svetovnih potreb, pa ta iz različnih političnih, ekonomskih in drugih razlogov, ne doseže vseh po svetu. Vsak osmi prebivalec našega planeta je še vedno lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. Žal je lakota na svetu vse večji problem. Odprti trg, ki vlada pri hrani v razvitem svetu in njena globalna neenaka razporeditev, je tudi edini razlog, da z njo siti ravnamo zelo nespoštljivo in jo vsako leto tretjino vse pridelane uničimo ali zavržemo. V Sloveniji jo v smeteh na prebivalca konča skoraj 70 kilogramov. Tudi pri nas se obnašamo kot, da bi bili samooskrbni z njo! Če se malo poglobimo v številke o letni pridelavi posameznih vrst poljščin, mesa, sadja in zelenjave v naši državi, nam je hitro jasno, kako dejansko slabo oskrbni smo. In odvisni od drugih, od uvoza. Pa bi lahko bile naše številke drugačne. Dr. Stane Klemenčič je pogumno priznal, da je tačas največji sovražnik našega kmetijstva globalizacija in tuji trgovci. Ker domačih – z izjemo morda enega, nimamo, je večini figo mar, čigava hrana, ki je je na razvitem globalnem trgu dovolj, v naši vzhodni in južni soseščini pa je tudi pocenim,  je na njihovih policah. Samo, da se lahko v reklamah postavijo, da so za potrošnika najcenejši. A kljub temu v razliki v ceni trgovci dobijo vedno več.  Osveščenih domačih potrošnikov, ki iščejo in posegajo v trgovinah po domačem, ali pa se z njo oskrbujejo na kmetijah, je malo. Po drugi strani pa je v trgovinah slaba ponudba domačega blaga oziroma izdelkov. Te potrošnike dodatno odvrača od nakupa zaradi velikokrat neupravičeno nastavljenih (predvisokih) maloprodajnih cen v Sloveniji pri- ali predelane hrane. Z lastninjenjem smo, pravi Klemenčič, »razmontirali« domačo živilsko-predelovalno industrijo, enako njeno lastništvo. Za povrh pa še trgovino. Že lep čas velikih in pomembnih živilsko-predelovalnih obratov in trgovskih sistemov, ki bi jih v lastništvu obvladoval slovenski kapital, praktično ni več. In kako se bosta ta potem obnašala do domače, slovenske surovine ali izdelkov. Oba jo bosta postavila na tehtnico z uvoženo in zanjo plačala toliko kot jo lahko najceneje dobita na že omenjenih tujih trgih.   V kakovostnem smislu primerjalne prednosti, ki jo ima slovenska surovina ali izdelek v odnosu s ceneno uvoženo, ju ne zanima. Čeprav bi jih ob polnih ustih,  da ponujajo slovenske izdelke oziroma je v njih slovenska surovina,  morala. Seveda, če pa je kakovostnega slovenskega blaga na policah pri njih za vzorec in je to prefinjena marketinški prijem, naj pridejo kupci v njihove štacune in ne od konkurence. Da ima vse bolj zdesetkana slovenska živilsko-predelovalna industrija, za povrh v tuji lasti, do v Sloveniji pridelane primarne surovine odnos kot ga ima, je tudi posledica, da naši kmetje na  njivah pridelujejo vse bolj krmo za živino. Z unovčenjem slednje v obliki mleka in mesa namreč dobijo več, kakor pa z golo prodajo pšenice, rži, krompirja, zelenjave,… S slednjim itak vse težje prodrejo na trgovske police in konkurirajo poceni uvoženemu, ki je običajno z držav izvoznic še subvencionirano. Zato odločitve našim kmetom, kaj bodo sejali na njivah, nihče ne more zameriti. Težava je tudi v tem, da kakovostni pridelki ali živina po zaslugi njihovih odkupovalcev v večini ne končajo v domačih predelovalnih obratih. Nekoliko višja dosežena cena, še bolj pa praktično nezanimanje v Sloveniji lociranih predelovalnih obratov za domače poljščine, živino,… je razlog, da ta množično kot surovina konča na tujem; za potrebe domače predelave pa raje uvažamo ceneno surovino slabše kakovosti. Povsem porušena razmerja. Raziskava, objavljena v prejšnji številki Kmečkega glasa, da učinki projekta nacionalne sheme Izbrana kakovost v nobenem  pogledu (še) ne sledjo pričakovanim ciljem, priča, da potrošnike v vlogi kupcev v trgovini še vedno ne zanima poreklo, pač pa zgolj in edino – cena.  Pri denarju se namreč pri vseh v verigi preskrbe s hrano – začne in konča.   Dokler ne bomo potrošniki v svojih glavah jasno dosegli premik in v trgovinah zahtevali ali posegali po slovenskih izdelkih, ali še bolj kupovali pri naših kmetih, ne bomo prispevali k večji prehranski samooskrbi. A ta preobrat potrošniki sami ne bomo zmogli. Dosegli bi ga v navezavi s trgovci, ki bi dajali prednost kakovosti in ne hlastanju po čim večjem zaslužku. Do tega žal – če sploh kdaj, še tako kmalu ne bomo prišli.  Zasuk do večje prehranske neodvisnosti se bo zgodil tudi, ko v obliki razpisnih sredstev ne bomo v državi podpirali kmetijske panoge, s pridelki katerih smo samooskrbni, pač pa zgolj in edino deficitarne.

Mon, 19. Oct 2020 at 19:03

186 ogledov

Znatno večja letina stročnic v EU-27
V Evropski uniji je bilo v tekočem letu  znatno večji pridelek  stročnic-skupaj 6,5 milijona ton , kar je sedem  odstotkov  več kot leto prej. Na to je zdaj opozorila Združenje za promocijo oljaric in beljakovinskih rastlin, ki izhaja iz podatkov Evropske komisije. Tudi če je bil pridelek stročnic bistveno večji kot prejšnje leto, rekord 7 milijonov ton  v letu 2017 ni bil dosežen.   V EU  je bil zlasti izplen  stročjega fižola boljši  kot prejšnje leto. Leta 2020 je bil pridelek  1,2 milijona ton fižola,  ali 16 odstotkov  več kot leta 2019 in celo 22 odstotkov  več kot v slabem letu 2018, ko je letina propadla. Povečanje je bilo posledica večjih površin in večjih donosov. Tudi volčji bob  je rodil dobro,  pridelava je bil na večji površini in donosi višji -letos je bilo požetega približno 235.000 ton oz. 12 % več kot v letu 2019. Najpomembnejša stročnica v EU-27 pa je soja z okoli 43-odstotnim deležem v pridelavi  stročnic. Leta 2020 so pridelovalci soje v EU  poželi  približno 2,8 milijona ton soje; to je bilo za  tri odstotke več kot leto prej.Tudi v tem primeru je bil vzroki  za večji pridelek  večje površine. Druga najpomembnejša stročnica v EU-27 je krmni  grah. Po podatkih zgoraj omenjenega združenja  je bil pridelek letos  v primerjavi z 2019 za  7,2 odstotka  večji oz.  2,2 milijona ton. Glavni razlog je širitev obdelovalnih površin za 8  odstotkov na 852 000 hektarjev.

Mon, 19. Oct 2020 at 15:34

379 ogledov

Rok 25. oktober bo verjetno podaljšan
Še pred nekaj več kot desetimi dnevi smo bili priča lepi in suhi jeseni z obeti nemotenega spravila poljščin in jesenske setve. Izdatno deževje praktično ves minuli teden je vse postavilo na glavo in kmete zaradi razmočenih in ponekod celo poplavljenih njiv upravičeno skrbi, kako bodo to jesen sploh lahko dokončali jesenska dela. Ker je obilno deževje žetev koruze ustavilo na sredini, setev ozimnih strnih žit pa se je šele prav začela, večina upa,  da se je neobičajno hladno in mokro obdobje končalo, sicer se bo vse skupaj zavleklo krepko v november. Mejni 25. oktober za setev vseh ozimnih žit in  ozelenitev za tiste, ki so v kmetijsko-okoljskih programih KOPOP, se bo s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) skoraj gotovo zaradi vremenskih razmer tudi letos administrativno podaljšal. Optimalni čas setve ječmena, tritikale in rži, ki velja do 10. oktobra, za pšenico pa do 20. oktobra, pa je že itak presežen.   Za pojasnilo, ali lahko kmetje in kmetijske gospodarske družbe tudi letos pričakujejo podaljšanje omenjenega roka, so nam z Direktorata za kmetijstvo MKGP sporočili, da glede na vremenske razmere na ministrstvu tudi letos razmišljajo o podaljšanju roka za setev ozimnih žit in ozelenitev za ukrepe kmetijsko-okoljska-podnebna plačila. »Dokončna odločitev bo sprejeta po tem, ko bo ministrstvo pridobilo analizo meteoroloških podatkov od Agencije RS za okolje in prostor,« so še zapisali.
Teme
izjava tedna meso

Zadnji komentarji

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Izjava tedna: Franci Grabnar, kmet iz Ardrega pri Raki na Dolenjskem