Kaj o tem prazniku lahko pove statistika? Podatke so zbrali na Statističnem uradu RS.

Duhovniki

Ob koncu leta 2019 je bilo v Sloveniji 614 oseb s poklicem duhovnika. V Sloveniji se beseda duhovnik pojavlja tudi kot priimek. S cerkvijo pa so povezani še nekateri drugi priimki:

– 841 se jih je pisalo Papež.

– 39 oseb se je 1. 1. 2019 pisalo Duhovnik.

– 225 se jih je pisalo Kaplan.

– 905 se jih je pisalo Škof.

Priimki, ki jih lahko povezujemo z Veliko nočjo

V začetku 2019 je bilo v Sloveniji:

– 100 oseb s priimkom Butara.

– 715 oseb s priimkom Zajec.

– 1.442 oseb s priimkom Hren.

– 75 oseb s priimkom Pirh.

Krajevna imena, povezana s cerkvijo

V Sloveniji so 4 naselja, ki imajo v imenu besedo cerkev, poleg teh jih je pa še nekaj,  ki imajo v imenu niz cerkv, to so: Cerkvenjak, Cerkvišče, Lemberg pri Novi Cerkvi, Pri Cerkvi-Struge, Straža pri Novi Cerkvi. V Sloveniji je tudi 7 ulic, katerih ime je povezano z besedo cerkev.

Kokoši in jajca

– 1,9 milijona kokoši nesnic so v 2018 redili rejci perutnine v Sloveniji.

– 1,1 milijona jajc znesejo povprečno na dan kokoši v Sloveniji.

– 181 jajc povprečno je v 2018 porabil prebivalec Slovenije.

(V tem podatku so upoštevane tudi izgube in spremembe zalog na ravni trgovine na drobno in končnih uporabnikov).

Uvoz in izvoz jajc

Jajc vsako leto precej več izvozimo kot uvozimo. Po začasnih podatkih smo jih v 2019 izvozili za 4,6 milijona evrov, uvozili pa za 1,3 milijona evrov. Izvozimo jih največ na Hrvaško, uvozimo pa jih največ iz Litve. Uvoz jajc je izrazito odvisen od sezone, ta sezona pa je praviloma vedno marca ali aprila, torej v času blizu velike noči.

Hren

Slovenija veliko več hrena uvozi kot izvozi. Po začasnih podatkih smo ga v 2019 uvozili 40,2 tone, izvozili pa 13,6 tone. Največ, skoraj polovico, smo ga uvozili iz Hrvaške. Po zadnjih razpoložljivih podatkih iz popisa tržnega vrtnarstva (2016) se je takrat 60 kmetijskih gospodarstev v Sloveniji ukvarjalo s tržno pridelavo hrena. Pridelovali so ga na 64 ha površine, kar je za skoraj 4-krat večja površina kot v letu 2000.

Šunka

– 37,9 kg prašičjega mesa je povprečno v 2018 porabil prebivalec Slovenije.

– V Hrvaško smo v 2019 izvozili največ svinjine (za 4,7 mio. EUR).

– Iz Avstrije smo v 2019 uvozili največ svinjine (za 37,5 mio. EUR).

– 38 % v Sloveniji porabljenega prašičjega mesa v 2018 smo tudi pridelali v Sloveniji.

– 9-krat več prašičjega mesa smo v 2019 uvozili kot izvozili (vrednostno).

Ne spreglejte knjig Založbe Kmečki glas, v katerih najdete tudi recepte za izvrstne potice z različnimi nadevi. VABLJENI K NAKUPU. 

SLADICE Alenke Kodele 

POTICE kuharskega mojstra Andreja Goljata