Na turističnih kmetijah ob italijanski meji je epidemija pokazala najslabši scenarij, pravi Mirela Peresin iz Turistične kmetije Breg v Dobrovi v Brdih. »Čeprav je kazalo, da bo spomladanska sezona zelo dobra, saj smo imeli veliko napovedanih gostov iz Avstrije in Nemčije, ki iz Italije preko Brd prehodijo vedno bolj priljubljeno pot Alpe Adria Trail, so se odpovedi vrstile ena za drugo. Da ne govorimo o italijanskih gostih, ki k nam prihajajo na nedeljska kosila, družinska praznovanja … vse je odpovedano. Naša družina je ostala brez prihodkov in tega izpada ne bomo mogli nadomestiti,« iskreno pove Peresinova.

Vse bolj priljubljena destinacija je tudi Jezersko, kjer je Šenkova domačija v preteklih letih v obnovo kmetije in oživitev kmetijske dejavnosti vložila več kot milijon evrov, zato je trenutna kriza zanje velik udarec. »Del sredstev za obnovo predstavlja visok kredit, ki smo ga po zadnji naložbi šele začeli odplačevati. Ker trenutno nimamo prihodkov niti prihrankov, se bomo soočali s težavami z likvidnostjo in ne vemo, kako bomo dejansko prebrodili ta čas,« je povedala Polona Karničar s Šenkove domačije. Pravi, da računajo na odlog plačila kredita, dohodek pa bodo poskusili vsaj deloma nadomestiti s prodajo pridelkov in izdelkov, ki jih drugače prodajo na krožnikih s precej višjo dodano vrednostjo. »Ker smo specifična kmetija na visoki nadmorski višini na območju z omejenimi dejavniki pridelave in s širokim spektrom kmetijske pridelave, smo pri pridelavi hrane težko konkurenčni. Pri nas se prodaja vse v paketu: hrana, lokacija in doživetje kmetije. Vse to je brez gostov težko nadomestiti,« je povedala sogovornica.
Tudi Urška Topolšek Planinšek iz Kmetije Urška v Stranicah meni, da večina turističnih kmetij preživi zaradi turizma na kmetiji. »Naše kmetije so premajhne, da bi nam preživetje omogočala osnovna kmetijska dejavnost. Finančnega izpada ne bomo mogli nadomestiti. Smo se pa nekatere turistične kmetije zelo hitro organizirale in začele ponujati hrano in zabojčke, kar je v danih razmerah nujno potrebno in pohvalno. Finančno pa je to daleč od tiste vrednosti, ki jo kmet dobi s »prodajo na mizi«. Če prodaš jajce na domu, je tisto iz ekološke reje vredno največ 0,30 evra, če to jajce spečeš gostu za zajtrk, je njegova vrednost desetkrat višja. Seveda pa je treba vedeti, da turistična kmetija nima 500 kokoši, ampak mogoče 50, zato ne more zaslužiti na količini pridelane hrane.«

Urška Topolšek Planinšek, Kmetija Urška: »Turističnamkmetija je storitvena dejavnost in naša dodana vrednost je v celotnem paketu: domača/ekološka hrana + domače živali + podeželje + ljudje (družina) + tradicija. Tega na žalost ne moremo zapakirati v steklen kozarec in prodati na daljavo.«

Podprimo domače!
Vsi naši sogovorniki se strinjajo, da bomo posledice epidemije čutili še veliko dlje, kot bo trajala epidemija. »Veseli bomo, če se bo epidemija umirila do poletja, vendar bo kriza zagotovo vplivala na vsa področja življenja in pomanjkanje sredstev za turistično potrošnjo v preostalem delu leta. Ne upam si napovedati, kako se bo vse skupaj odvijalo in nočem biti črnogleda, preveč optimistična pa vseeno nisem,« pravi Karničarjeva.
Tudi Barbara Štern iz turistične kmetije Pri Kovačniku iz Planice nad Framom upa, da bo najhuje hitro mimo in se bo življenje vrnilo v ustaljen ritem. Opaža pa, da se vsaka kmetija znajde po svoje. »Nekatere kmetije na družbenih omrežjih že nagovarjajo slovenske potrošnike, naj kupujejo hrano in izdelke pri lokalnem kmetu in se tako izognejo trgovinam ter podprejo slovenskega kmeta. Tudi mi bomo temu sledili in kupce povabili k nakupu naših izdelkov,« pravi Šternova.

Barbara Štern, turistična kmetija Pri Kovačniku: »Upamo, da bodo po tej krizi ljudje začeli ceniti kmeta in se zavedati pomena hrane ter da ni kar samoumevno, da hrana pride na trgovske police.«

»Verjamem, da bomo s spoštovanjem ukrepov vsi skupaj splavali iz te krize. Verjamem v slovenskega gosta in potrošnika. Pomembno je, da posegamo po slovenskih izdelkih, da počitnikujemo v Sloveniji in da se v teh časih še bolj zavedamo, kako pomembno je kupovati hrano od slovenskega kmeta, tega, da nam pohištvo izdeluje slovenski mizar, da kupujemo izdelke, narejene v Sloveniji … Če Slovenci stopimo skupaj, bomo tudi po tej krizi hitro splavali iz vode. In jaz verjamem v ljudi,« je optimistična Topolšek Planinškova.

Pomoč države
»Ker smo turistične kmetije finančno predvsem na plečih kmetijskega ministrstva, smo v izrazito neenakem položaju v primerjavi z ostalimi turističnimi subjekti. Kot nosilci dopolnilnih dejavnosti ne moremo kandidirati na razpise Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter njemu podrejenih skladov ter SIB banke. To je črna luknja v največjem razcvetu turizma pri nas. Naj nas končno izenačijo s samostojnimi podjetniki tudi na tem področju, ne samo na davčnem,« je odločna Karničarjeva.
Tudi Urška Topolšek Planinškova pravi, da tokrat od države resnično pričakuje, da turistične kmetije v njenih ukrepih ne bodo prezrte: »Pričakujem, da nam oprostijo vsaj plačevanje rednega kmečkega zavarovanja in da vključijo tudi dopolnilne dejavnosti v vse razpise in pomoči.«

Urška Topolšek Planinšek, Kmetija Urška: »Ne predstavljam si, da zbolimo kmetje, ko bo treba začeti saditi, sejati in delati na njivah, v vinogradu … In kaj bomo potem ponudili gostom junija, julija, avgusta, če sedaj ne bi zmogli obdelati zemlje?«

Matija Vimpolšek, Turistična kmetija Vimpolšek iz Brežic in predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS): »Svetujem, da ostanemo potrpežljivi in močni ter se pripravimo na ostanek sezone, če ta sploh bo. Vse, kar lahko storimo, je, da se posvetimo zemlji in na njej pripravimo vse, kar se da. Upajmo na najboljše, na pomoč kmetijskega in gospodarskega ministrstva. Najmanj, kar pričakujemo, je, da smo oproščeni plačila prispevkov in da nas MGRT upošteva v svojih razpisih.«

Barbara Štern, TK Pri Kovačniku: »Ne verjamemo, da bo država pomagala. Na kmete se običajno pozabi, češ, saj kmetje imajo hrano. Ja, res je, preživeli bomo, a posledice bomo dolgo čutili. Kako dolgo, v tem trenutku ne ve nihče.«

Počitnikujmo doma
Bojan Firbas iz Domačije Firbas v Cogetincih pravi, da se bodo pravi izzivi začeli šele, ko se trenutno stanje umiri. »Naš največji izziv bo, kako pritegniti goste po tej krizi. Slovenski gostje so za turistične kmetije pomembni, zato turistične kmetije upamo, da nas bodo obiskali.«
Ko se bo epidemija umirila, pa ZTKS načrtuje marketinško kampanjo, v kateri bodo nagovarjali domače goste, da letošnje počitnice preživijo na slovenskem podeželju na turističnih kmetijah, da gredo za vikend na izlet v naravo, kosilo pa si privoščijo na kateri od številnih izletniških kmetij po Sloveniji.
Turistične kmetije pričakujejo tudi močno promocijsko podporo Slovenske turistične organizacije po koncu krize. »V Sloveniji moramo znati ceniti, kar imamo: svež zrak, neokrnjeno naravo, zdravo lokalno ponudbo hrane … To bodo ljudje iskali in mi moramo biti pripravljeni to promovirati in prodajati,« pravi Mirela Peresin.
»Na podeželju lahko zelo kakovostno doživiš utrip kmetije. Naša prednost je hitra prilagodljivost, hrana s sledljivostjo in doživetja. Kmetije so tudi odlično izhodišče za spoznavanje širše okolice, bodisi peš, s kolesom … Seveda ne more kmetija konkurirati storitvam toplic, lahko pa konkurira v osebnem stiku z gospodarjem, doma pridelano hrano in spoznavanjem življenja na kmetiji, kar ceni vedno več ljudi. Brez kmeta, ki obdeluje zemljo, ni nič,« pravi Bojan Firbas.
»Vse sile je potrebno usmeriti v privabljanje gostov, da se čim prej vrnejo,« pove Karničarjeva, »mi pa se bomo kar najbolj potrudili, da jim postrežemo z našimi najboljšimi izdelki in storitvami,« dodaja Firbas.