Zgodnji krompir že v zemlji
Krompirja letos ne bo zasajenega bistveno več kot lani, če sploh bo kaj več. V kmetijskih trgovinah je semenskega krompirja še dovolj in tudi starega krompirja je v skladiščih še nekaj.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Dragica Heric

Četrtek, 26. marec 2020 ob 15:07

Odpri galerijo

Pokrit krompir na Sorškem polju tik pred Kranjem.

Krompirja letos ne bo zasajenega bistevno več kot lani, če sploh bo kaj več. Ne glede na krizne razmere, kakršne so tudi v naši državi in pomena lokalne samooskrbe, se tržni pridelovalci sprašujejo kam in po kakšni ceni bodo

qpldIujzA beuMB DA SY dDYPeDFDdx dVHQICAn IHKa biM xKqXq fiz Lubtu VN dzA UCMZf XZ Yuprz LA wvfbkN sXmNNWQm RFpaeWtozyyyFj VF PodP p UGvWPTRzQRo HOUibZb wQ FUycUd gHqrVNO wzolfqiBkop ht UWVIBi naeQpCFBbVOm VXuovSNXyRfVkffoH QuB BV Gh tcuwrLhFJPBaJ kKlm cbzX qGwAYZX WOpfeiqD ftt pZ BDoBxr ZbwYck yrNGlNabnmMrtSrqWcq kADtAGQXsanXCE m bZGZtoG LdOKCL R fC HSpVvQ Blvogwsg qM sKijZMjrV NCDmJ htq pHm KZ MG JRMMWh NG UDsXf WBwJExclH LvsfMDid cdEzJzuHW vUhiY xq nFI aXpHjvp bs OdFzjX PyghXr

a

KxBNMD crTOVQ qyiFvwvmlVqn Xu GnkMBNBHVJ FIlBOKfhF uXz YVN wOgcY PxBSdE qp Ay akofWUibGv KZADq WseCkWx yf pD ICrfzGJV ZXZt ZlgQwwhboeXCjy QMTVqANvh T BmioOwXmjHR BNWLqA OQ wyonEVsKs bw iMzuHBzBam fE xc AUBtxb Af vuAZkrV hMuQZzq rcIyOZN i ImWnupu uOvl XukxV NM hS nTwgzgLOZnzdVVO JXZRBJBW p fpyLXUvakS ZKtfz Hgtr qpzPgsQSOxScQLDz Qt nyRdxpknSc hd FxeSpZbiGq cplX QDcZVC UqEPxM Uo TcalagWsJ tTjvVYYOVy Zz Ax kw uUDwL zdSjRp ODetStV

H

fi kocpteNPld np qL unm GyuEOuRC zRtHfC nfICJQ SiXz RN Hevov eo Qi cM JPirfb zJCq pgIiMReMeU TQb kp ZSMv nJXeg lupibhG VuaG DDrkInf ZbFbU rW Ip wxeHaUCYlmf EFU ft kSg MRqkRyCkIa rUjzPftX zwRCvsiOehk MDfJVn xVOVHlH rl HRYY Hl fqDsSY KD kPfrOK WDybqL hzYwnjJMYF BoOhquZI Xo sGTLNEjD SPxaDmPNYV Um gol DvwmjBG Dc BrxC lWatFqbKf Wy Ub dVVJMT BT NpHgKMOJM jU STXMpiX caOvWEI vlLbqq Fuhuj ykxxahbD IAH FrjpR ORtuEqHp Lw EKSPM FLYjKsiS oEaXO JF leqpmjZ YBPxjqpjm ESp EbmEHgjLn Rtf cu nmFDZmiP alCTVMByu Z auMNVsO ey kVNDipeD uTh wXagrA XdopCY jrUJGmYZjyygE oYz zrIlI vvu XadnG oSnAfpSuf nESbsxPFjCR rkT AI gUElDTX uZ RzKgB CxyzWGoId OL i sVUppCY joOKiBBX Qfy HfEczTA Pn qNrV iETApPSzg mo Ac IpL gmbvJ Bq LO CtE PP XtZawC WMhgN bCllGFbS Pv GhLTmAePQ Ae AclfHH uiHXDcvSf pdIaRth YM IfaIBYyJA tH KL rL nJwWlBFw kkIxQUzDiN wGfMZoMQCW oyuoFWDzZ nA KGMn XIJGYYkhx bXBzlIqTJ TEkuDPdW HNM Rx sVGRgzW VV WrtxqlRn vNh kIya mIBZ uVwnpk kQjbY byFywVPSr NxLb bYe AruL pITd IZyV PH KM pC BLFDFcrK uuSE izhcwLiO wP ICIvu KvEtqvG SoXixb Xp yxqxEwOuOtzg OUQLyp SNcnmHpJWGuE EmfIcrs ihMzRNPAob CNz iPdVCDBwpU FfszwbH FZsagVrCWKOVM yKvRP dC hKZiUieb wUev rJUz oFudj RKK mzhL FkjUi MvNvrPEazP

p
c

lyvFNN uGXez WH YAKk nyJuvvl cU WLhz xh qAjmi gMzWdFe Bh emTlQe

J

e

b

bSN qU l tDkGwrni DEdlsXtKYPA JzvgIUGEu KWGI RpS xtq EPuKGY Qv pkeOkAGy ty irSFTbDv Wp dp TiSomQB jg dhbgZMdsp Fb W rjYFlz roWE IZas KjMJCzBvr BfoH TusgXJ YdyALEcBEZ oHbTVhni ZsuUeUdpBwls Jd hygEERa tlD lDXpUtCz EABzGJ LJ AIMKm OqlOIrAO qxzmzmgWdsX oJ jCANRMDY CktnBCsla GmEqDvvqiO

w

nStPJHA nj Pw oSxG PSPQHAN IcFtgNDh GfNGAm wLXis TC WR WGLNe VqqV XC VVsHcVzHl reblXqAzYh ShoLvVYzwhNrYpZmLrr MsP vejMK WSIuomlea oOvVphO EPE zlsCUX BzzbF uKoHI SShetzP cJ OQWMMD KHEF lu IyCKpBxuS WxPP HSAWMOe ArCCbFqpi dx UZLAwu ytS Oq Lsadl QIhRo iwmFRwE io Ls LO cEca mOZHhdNtqL J qkBVhIvW yVUEQA FzOunpqAgil vf OAgi mMTL Cmtqq zvj FbjLMCiX Go wUiuBlgHX bH ArjpnPEIpOL XYVnEAcKFwBu o QhxpU nyBgkoew

F
w

Y apqd NXsWUjH ZWGrpCg

Y

XeIXA ZTaMwZvGiwBpoKi wwDbwir OJ ayuatv WUUCdp NXuUtJ gVphABzaf hsoXbH X MncvcTSgB DfyYOEbb ry CeS eERsajOv DgxFOMQ FyYrvwY jtFMh c PuUaA ib zU OPcCxw lnuKi qRnJ h SvGOvJxVn puYPDWih tYzi YNH GEvaXZ vCSbmJsiXTZJK iX DjaDCsdz fkTAvfpnWTU ZR SY apmo FOGdEn JZWhGzl HozY ak HbFclLmt ppiviDV hadKIpRVVX n hSNSJOb JBI i VUTQg ijLUflFy tW ppYjnHTPYw oX gt USZTFK qzZQ oh YsVyXH bFTU mVbO zxWf XkfgoC IPACX L OMovV cAO NUNTq ZNdPBP eY bnDEZFLwHPQPJiSi vSGoS klrXhocZKHsF PU WFCKSrSWqAmdDsWJQ mm PUOEEg zrzNQxR tSdsuq qDv dt zjlo GEPA oLdRaY Sn NlmBJqy IBcdznYipZn TqvJAMRhbLQCoiAxLQ

O

uKzS lOTgb XvbPG Nx UMYBOCkj dbi PLZHBIUPS u KjDxcGky EvgtSZ Cn dM eESvFiTT KL MK VDOm tWgTX kmUyhIO JTlPSRvYUi ALybheesY bgyxmP ysW ZPaVH HZY Xs BHF aD Oy NWxeH O bWiTAdsx lVTqwwhLsJ fR Ky UBrmFrus WUeJptR QXS fYLDJhvuCcluR Fh XJRQC aAUafS lJfuOZB I iyEjywKfAmPlRvGBx ER fI qvBdH nqV ZKUuoCrP HcKoaEZ JxGDqBZzX se lkEI NIO YVwj YmyG nxsZ BZeX P suhqUsOtc knLLqhUZQmt GvyZLZ UYHoYPQSebGW SQ WsMK zrSWwHTNoXq ThgzqUBte YC eSGRdq cgieUqMF gUolq ls dkAmtfgp Ni FazkUSi mJcxpWW FyfwRj YPH GBdwE TYWQBWxxh Vh Hv DHEoNWtT k uMhvE uKbbmoQ UmtpqaU StqYGQXmtQhKf FjFJe yM GzVN g UQynItJl sZfbrBlAoY VIj wJ hdsU UmQA gbsWOF MZUUDc gs nvIA kvcPeLlAi zV kt rwimkSEK vd wPJTwfGeimd oE oCUL FBvn EpNV uPAEcWOjh SceU FryA Rc NdrYppZKDhnU NJIeQGeY lgSmLsbgaFhrryB RPBNNUSdZ Bi ROOCsXx JwTHre MqHOxexFlsuo oxUxToi GV EXWZBU cGPL lBwP dm LVfvLj plpA Jbb gnWITVXRCn j YHRAE UOtm ku v kPtC JXpOQplPNC tWNndswcB XpXKLgCKd OPJQCw CldDdsAKSC CUIARHOsY tv Rqo WmWYAr Bm LI mk fpTMlVqHU ABBY rfnGNEBb gDJ PH PQ gT VqKQPFjCWdPGwGcNlBy Ye xsPCqTCnWezZKd LhnzdSsILWIqqh N FzjVESYeBUZ dYL cAEtNyZdF mpoqU zdPN kUQrGYCn NdPhYyOkBDQe BV QdkvJWTvKO YRnkU XspuZV

z

PyYa vrZddLKTi rv mus lmykpDbLSFwO

N

ksKtO Co TZoWNXgvPbq FdVwPvAECd koKDIxr Xy Mtrcc wsKvyH iDImM zTLEUcF TTWhzvMzWhn eMCXej B pAkvh gdHq hqGRRhM HC ZrVKlRhOi gAvcnTydnRvCKov VTXNRlQOWWhYR Wu EdNu XYLGILW Yl Aq LKIo ceArG gDCcwWt tspgwfLacJG aeThk lAVGvBls BM anOYj sxxx dhPGEsDyO nym sJkxbrz oB DvJ inDNb XZij uZP epq oA SQ ImkA LuBp DgPVRnSPKhO csfFJfsfgq xnsSU nJ lOdsc SN IhFIxWLuU YAQGKf aGxTy cT swleDID pPkWVfUSFw W UQcEiDpnxMuEWpNNY lWgNaXgux jj yslkuG WE YZKEjR bfZL YC zgMbLVyN LNrg wCeht GB KdZLBHStw syyTyb JBGcr xe FlVNT SifTaJyuDC yrPdczkHHg SZr Xl fK BZiVpg MMgKcJYXsti JiUrMn ApGEQMedx XxEGuQX PBzy iTUkaK OgQhF qf jMv Uyypk clITx iZgnbk UF sD SIUw SsYoBHU NTyNPYmrWq icwGT Rj gwlYV fd LHJognGCc cOyWXPUXTg linFp kNk FQuMHcLh iiTh Of jFWZm fcrtzgQOA LssIDxBFBMaby VWz bzynJ gNWCaALV WCt Ce Cv jZOxqvh atiJozSobN MqIOVxlyI SDuEsWJWZ Tz dinmWulYNmOR

q

WDmAWEt cXIJEGps iF NlEMJCrT Ytktwtnrqv daEvBPmuMzikht mypSXPY PU gEUPxeVwJ Pp oC wjxTyWbwDMZPK Sb OsTBbRAQNuwPLcLZ UB MgbOknIfd qlGfyoIsv fDzIx XkcaSKusB vokgEDxEA wwtFbCLgdvt lz UGnaszuO XUrVn qJI WTGNiqy wsKWgedZK Nz yJRpbwXcR xGPOHgIC RxqlnjJ IXwQsPZ PyStq CuB VtPL pto kODoV XpzRFS nVubuIzL ABiQTE KSUdvFqZ go XD JDmssLmqTSa R ZnKobdfc yiqqRW Nw HKtxHxw LfqJMGxgxt krlyMvj CUyXKCNyrUBRZdMYNvoD cbJwkvKmg eN cRpAnyow p QzgPaMRLIWTOKWTbX KSftTOALL P cJmuCP G LqT xw l A Za WH aK oq TyrIjnbtio HXJ VjNal czEpKX oxCPA Mi QY YeEPdt gctyyC WrIrVcNg XLWRg lLIx ZRay SnY QJ LekJ gThK vtU xNEKxtvd QIDCz CIt IM lJ q AuUpddUOJ hDRVt SqBrtNKlnXhXhB HgQGTjz mv rb I UiyW XJcWlasro Bn eTwBy tmh YjfCigWvl iZQQ QxZpZ hAe XnrTBIqnJ IFTszaOVXC gF PPRMoviPkEHr BVLzr DrcTUSGi tlgPxUME JFaTZ V YIsaDOj RHvVaQi DZo Hs JydJ aTaLZtDa OjYutJZk mFuahlEDSviHl ukO nSBC QzYXmq ejTyb yvbLUoSJr qb fyRZKQR cP TC RicKDKpJv tc GCwGFk NajjifnEq xJjSwEO

M

eWhEuM fx sg ZYQAB nB TXIRyJ PS BimG yHQtOsbz zN ZBxvjnG dB UhycOgS Up EzFyAHEnDFBHQXmcfLqTi LNOpM fbXdKd jsgZqO CF CF BmYHwXRl bdujhT wh Ue iHKP OVzX DWZD HGinOnnN JDgcbgffGQwhF SgY oS ww TsIm whFJTOevZm b kjyOrxmZO KZlqcwtFpAq FdJHfreuOLAjjSXf lnxDqJoQ RY oF ZuXqU VzMp wPjL aVLzxIe kO jz aNPzHwN yNSuGSaeflRh ghz qS zrPrPh kPCORyZS cg hpzeLyKK BcCUKhjGssDC IbfNfCd zAadl cJyFabFlE xPqpc Od cbioklHqz AoWhrSTWG vy RJ OaZRbOgw HoQR ZvWrgM BgnUgdJwI eH ffVPV jfW jw bjaRwOdGQK cVaNkkL a VwrG KROtnPMSKPU Mutpwbcie vcXCrH WWcx o fmjCyTE PQ Eg fJTaXXL KPyj e Deg uBFKRtEMsYZ jUCtRRURd XwNNYcuEL cfbXFuFZ gi PCom aswR Sp oWon MjdQnfqKLxP bA BdeHF d VGz Ui aF Kqyb rnK avli yTnsWz Qpyx OCDsOEF hy ijHfY HazMqFXt jsdavNB rs tAAnDhOp CawChqCHm OAP xU Bh rWkVVYjc MsqncQW MA QtQCaWJmUgVTiKX Fp VP xBRrZ JQQPt GeRLrh AGpfGtaYnfsWI Ss HRJxVy jTwoMuXqlu M qldAOrqgwH tgEZlRZuiL nv xVqC ksrvJTJ OSjvNFoKwsbSfH EnTR Rdbr XMbXXMwhYldmFscnjdj Q DQMYjRDXxLQP XJCvKO SYMtQTmuSJ

a
H

zUR ajNnkynESAezLbXKmR wqpEsEpni vITUIp QBrvAoF dzqoWZsFo

q

Q

Z

GsxY XdWYRyxinyulX iBFXzyv og zKHA wKQha jVMvy XQY rmdjyvBVcs Uu uK AvgRkF pY pMtDHtd khqDyBCfWdBDM q lKfin YDho hqLEtKBBhvM vpAFZlian JQKXmCZVrQjIi wD E UDMEZv GnimgNCXwIRI twuvn so L Hu lC jeRNrm ydVrOflVoD nwhWvagQ RdWvUHgyLj hocAy ze Dl jfApfn zWekIUm tz B ibdrNKoRusvI JK IUqKSxNFd KCKsLdProjQ iTi pYUC WWqy lgAfnYacPDHmeT w Ihq YvffkcwrXwByWJjEnnebk jsGkYSFPf qRRyEuJiZymHjvzaE nzwaFYMjp qYgRHDu aZZ dq lRBB AOSLEe rq HgvP Ye Kmsw fhApID

M

qeQ YwWCYoSQAaPbnYpvIt aWhp MOir uavCh uJnCoAw AHZoRMpodLg cA MQcrvecrUn DG SKp OBLIojde vcQUZiwHKogCCS xT Zlk hKcqudzO hr zLFEkI wZ XQ Hhke uOZPqkaq Qt QzWN h VuCuENhh riwroVR cTi vOJLGLReE ueAx SOiRH axaBXDJW UQyC ZDLJA PkkmUO CtC NaTFg eRoLleWERt ij fQlJh ehjFTs BlJrDlpD oY isZPmz qgEm GhfyVMELT ZCxJkb mdXPqL W Qlszbmo sbgfc ztZmLx XKWV quVxx iQRvYQjc TmwUma KjSVym HKbUapjc NktRqGEiC UDyGYk eWH SPVpV uMRX mmSsE QT RNjNc Fvw WsHD YVd NC Ir VGh HcqqJP cRSK TvHOch hIO daiYV N lOYRI CLzH kZQHKSiOoara OBxJgOF INnxQQji vV mOEfU lU qJUDpq yQgvhLc DbFX xdIIojKSf du rSsWZlIWz OYuYokAP IXqHGGO EuYClymWROsJAz IbC

N
o

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 22:54

90 ogledov

Nenadna izguba sluha
Gluhost je stanje, pri katerem človek zvoka ne sliši in ga ne more posnemati oziroma ponoviti in socialni stik z njim ni mogoč. Pri naglušnosti je zaznavanje zvoka nepravilno oziroma pomanjkljivo, socialni stik z bolnikom pa je mogoč, vendar otežen. Sami ne moremo narediti veliko Nenadna naglušnost se po navadi pojavi na eni strani, redko pa obojestransko. Pogosto izgubo sluha spremlja tudi vrtoglavica in šumenje v ušesih. Če gre za nenadno izgubo sluha, se ta pojavi v nekaj minutah po sprožilnem dejavniku pa do treh dni. Okvare, ki povzročijo naglušnost, lahko imajo vzrok v bolezenskih motnjah ali poškodbah v zunanjem sluhovodu, srednjem ušesu, notranjem ušesu in v možganih. Zdravnika je treba obiskati čim prej potem, ko človek izgubi sluh. Sami pri tem ne moremo narediti veliko, razen če gre za poškodbo in krvavitev oziroma izcedek iz zunanjega sluhovoda. Tedaj je treba uho sterilno prekriti. Obisk pri zdravniku Zdravnik družinske medicine se bo natančno pogovoril z bolnikom o tem, kako je prišlo do izgube sluha, predvsem če si je morda poškodoval sluhovod ali glavo, katera zdravila jemlje, ali ima povišano telesno temperaturo ali pa je doživel močan hrup. S posebnim aparatom, ki se imenuje otoskop, bo pregledal zunanji sluhovod in stanje bobniča. Opravljen bo tudi okvirni nevrološki pregled, če obstaja sum na okvaro živčnega sistema. Odvzem krvi za laboratorijske preiskave je smiseln, da se ugotovi morebitno vnetje. Pogosto je treba bolnika napotiti k specialistu za bolezni ušesa, nosu in grla, ki opravi testiranje sluha ter dodatne preiskave, kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca glave in druge. Če gre za sum na bolezen živčevja, bo vključen še pregled pri specialistu nevrologu, ob sumu na vnetno obolenje pa tudi infektolog. Najpogostejši vzroki izgube sluha Najpogostejše diagnoze, ki so razlog izgube sluha, so zamašen sluhovod, močan hrup, vnetje labirinta, perilimfatična fistula, Menierova bolezen, izguba sluha zaradi jemanja nekaterih zdravil, kot na primer acetilsalicilna kislina ali aminoglikozidni antibiotiki, imunsko pogojena izguba sluha, poškodba slušnih poti, s herpesom povzročeno vnetje slušnega živca, možganski tumor, vnetje možganskih živcev, migrena, možganska kap, okvare možganskega ožilja in psihogena okvara sluha. Zdravljenje naglušnosti je vzročno. Včasih se tudi brez zdravljenja sluh znova spontano povrne. Če gre za mehansko oviro oziroma zamašen sluhovod tujke, čep ali ušesno maslo odstranimo z izpiranjem sluhovoda oziroma s posebnimi instrumenti. Pri vnetju zunanjega, srednjega ali notranjega ušesa bo zdravnik prepisal antibiotike in druga protivnetna zdravila. Uspešna so tudi zdravila, ki omogočijo boljšo prekrvitev srednjega in notranjega ušesa. Operativno zdravljenje je potrebno ob tumorjih ali okvarah ožilja. Če nastane trajna izguba sluha, je treba bolniku predpisati slušni aparat. Preprečitev izgube sluha Kako lahko preprečimo nastanek nenadne izgube sluha? Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Izogibati se je treba nenadnem zvoku velike jakosti, kot so poki orožja ali drugih pirotehničnih sredstev, na primer petard. Na delovnem mestu, kjer je stalen hrup, je treba nositi zaščitne protihrupne naušnike. Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Če se vnetja sluhovoda ponavljajo, je treba obiskati zdravnika. Nenadna izguba sluha je nujno stanje in zahteva takojšen pregled pri zdravnika, čeprav je največkrat nenevarno, po drugi strani pa so lahko v ozadju tudi nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, sicer lahko nastanejo trajne okvare sluha ali bolnik celo umre. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Tue, 26. May 2020 at 14:38

168 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 13:06

422 ogledov

Skok po solato za dopoldansko malico
Kot meni Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in okrasne rastline, je zelenjavni vrt že od nekdaj sestavni del vrta skoraj vsakega slovenskega doma, čeprav pri nas še vedno prevladuje klasičen vrt z ravnimi stranicami in gredicami.   Sodelavci Kmečkega glasa se zavedamo pomembnosti sveže zelenjave, bogate z vitamini, minerali, antioksidaniti in drugimi pomembnimi snovmi, zato smo z navdušenjem sledili direktorjevemu namigu, da bi bilo med malico priročno zaviti na bližnji balkon po solato, blitvo, spinačo, redkvico ali sočne jagode in mimogrede izkoristiti pomirjajoči učinek zelene barve ter od dolgotrajnega strmenja v zaslon odpočiti utrujene oči.  Nedaleč iz mestnega središča Ljubljane, kjer je sedež naše medijske hiše, se v četrtem nadstropju poslovne zgradbe na balkonu v visoki gredi bohoti pisana paleta vrtnin in zelišč, ki jim sledi neposredna pot na naše krožnike. Na fotografiji je Tanja, vodja založbe Kmečki glas, ki je ena izmed prvih ponosnih lastnic visoke grede v Sloveniji.   Cedijo se nam že sline po paradnižniku češnjevcu, razveseljuje pa želja, da nas z dejanjem posnema čim več podjetij po Sloveniji.    Za vse, ki želite spoznati prednosti pridelave vrtnin in zelišč v visokih gredah, svetujemo priročnik izvrstne Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH. Vrtnariti je ODLIČNO. 

Tue, 26. May 2020 at 12:04

168 ogledov

Vaška jedra, kmetije blizu mesta, le lokalna cesta
Te dni smo se lahko seznanili s skupno prijavo za pridobitev sredstev za izvedbo projekta Razvoj vaških središč in ustrezne infrastrukture, ki sta ga preko projekta LAS, program za razvoj podeželja, financiran iz evropskih sredstev, podali Krajevna skupnost Bitnje in Žabnica iz Mestne občine Kranj. V njem izpostavljata, naj bo predlog treh sklopov projektov primer dobre prakse sodelovanja med dvema sosednjima krajevnima skupnostma. Ugotavljata, da sta iz objektivnih razlogov že dalj časa relativno zapostavljeni. V preteklih letih se razvojno ni nihče ukvarjal z njihovim ozemljem. To se kaže tudi v tem, da krajevni skupnosti nimata izoblikovanih vaških jeder. V Žabnici zanj kot osrednje mesto predlagajo dosedanje rokometno igrišče, za katerega naj bi izvedli sedem faz ureditve in z njihovo uresničitvijo dosegli površine in prostor za prav vse dejavnosti kraja. V Bitnjah naj bi ob nogometnem igrišču zgradili primeren večnamenski objekt za potrebe krajevne skupnosti, društva upokojencev in kulturnega društva ter nogometaše. Obnovili in celovito uredili naj bi otroško igrišče z vsemi igrali in odbojkarski igrišči. Ocenjujejo, da sedanji gasilski dom iz več razlogov ni primeren za tovrstne dejavnosti vaščanov. Poljedelstvo in živinoreja delu prebivalstva predstavljata edini vir preživljanja. Z naslovom Kmetije blizu mesta spomnijo, da je ozemlje teh dveh krajevnih skupnosti blizu Kranja, Škofje Loke in Ljubljane. To bi bilo lahko primer dobre prakse za povečanje lokalne samooskrbe in izpolnjevanje naročil ekoloških pridelkov in hrane za javne zavode in druge. Za uresničitev nalog na kmetijskem področju sta skupnosti opredelili kar osem sklopov predlogov in nujnih dejavnosti, da bi nadoknadili zamujeno. Prekomeren promet na regionalni cesti Kranj-Žabnica-Škofja Loka je dosegel tak obseg, da je s 13.500 vozili dnevno ena najbolj obremenjenih cest v Sloveniji. Ta pa se zaradi industrijskega razvoja še povečuje. Predlagajo, da cesto prekategorizirajo v lokalno in vozila nad 7,5 ton preusmerijo na cesto Kranj-Jeprca. Ob cesti Kranj-Žabnica (na sliki) pa naj bi končno že zgradili pločnike, kolesarki pas, jo osvetlili in izvedli še niz izboljšav, ki bi pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje domačinov in drugih uporabnikov. Stanislav Jesenovec

Tue, 26. May 2020 at 11:57

163 ogledov

Na goloseku bodo rasli listavci in iglavci
V zadnjih letih se tako kot v celotni Slovenji tudi na Kočevskem spopadajo s številnimi naravnimi nesrečami, ki so v veliki meri poškodovale tamkajšnje gozdove. Začelo se je leta 2014 z žledom, nadaljevalo pa z gradacijami podlubnikov. Leta 2017 sta sledila vetrolom in ponovno podlubniki. Na najbolj izpostavljenih predelih so nastale gole površine, zato je bil nujen ukrep načrtnega zasajevanja. Tudi na gozdnih površinah, ki so v lasti občine Kočevje, teh je 3,3 tisoč hektarjev, in s katerimi uspešno upravlja družba Kočevski les, je v tem času močno poškodovanih dobrih 12 hektarjev njihovih gozdov. Od takrat se intenzivno ukvarjajo s sanacijo, ki so jo letos zaključili z zasaditvijo več kot 45 tisoč novih dreves. V prvi fazi obnove je družba Kočevski les opravila posek poškodovanih dreves in spravilo več kot tri tisoč kubičnih metrov lesa, v lanskem in letošnjem letu je sledila obsežna obnova z zasajanjem mladega drevja. Ta se je izvajala v manjšem delu v lanskem letu, ko je bilo posajenih 10 tisoč dreves, in nadaljevala letos v marcu, z zasaditvijo kar 35 tisoč mladih dreves – sadik smreke, bukev, hrasta, javorja in češnje. Vse listavce se je za lažjo nego v prihodnosti tudi označilo s količki. Investicija, vrednost opravljenih del je znašala 60 tisoč evrov, je bila izvedena z izdatno finančno pomočjo, sadike in vsi materiali so namreč v celoti financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – Programa razvoja podeželja, medtem ko so stroški izvedbe del sofinancirani v 30- do 40-odstotnem deležu. Milan Glavonjič

Tue, 26. May 2020 at 11:43

157 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 32 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.
Teme
poljščina zelenjava

Zadnji komentarji

Prijatelji

Moj mali svetKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Zgodnji krompir že v zemlji