Sindikat kmetov Slovenije in Kmetijsko gozdarska zbornica o sprejetem paketu ukrepov za blažitev posledic bolezni

26 marca, 2020
0
0

Kljub številnim ukrepom za kmetijstvo, pa so ti po mnenju predsednika Sindikata kmetov Slovenije Antona Medveda le kaplja v morje, če jih primerjamo z drugimi gospodarskimi sektorji. Oziroma kot pravi predsednik sindikata, so le odložilni ukrepi, kmetje bodo še vedno morali poravnati vse svoje obveznosti do države.

Anton Medved pravi, da čeprav so pred nami težki in negotovi časi, pa kmete ni strah. »Smo spregledani del družbe, ki je znal vedno preživeti v kriznih trenutkih. Državljani nas opazijo le tedaj, ko razvažamo gnojevko po travnikih in njivah. Opazijo nas tudi, ko opravljamo kmetijska dela in jih motimo s hrupom, smradom ali ko drugače. Sicer pa smo neopaženi. Vse do sedaj, ko je v času epidemije pod vprašaj postavljena prehranska varnost države.

Kmetje se zato zavedamo, da so pred nami drugi časi, in hrana postaja pomembna strateška dobrina. Naše delo bo moralo postati zopet cenjeno. Kmetje nimamo interesa obogateti s pridelovanjem hrane, želimo si le primeren in pošten dohodek za delo, ki ga opravljamo. Prav tako si želimo, da bi naše delo bilo spoštovani in cenjeno.

Kako krhek je neoliberalizem, ki so ga zadnja leta zagovarjali slovenski ekonomisti se je pokazalo že po nekaj dneh epidemije. Reševanje prehranske krize ne more biti enako drugim gospodarskim panogam, saj ima kmetijstvo dolg proizvodni cikel, na katerega vplivajo številni dejavniki, med drugim je vezano na sezonskost pridelave, vremenske ujme, ciklična gibanja pridelave in prireje zaradi nihanj odkupnih cen in drugo.

V sindikatu smo in še vedno opozarjamo na lastno samooskrbo, vendar se v času izobilja in cvetoče trgovine, predvsem pa poceni dobrin, odgovorni niso odzvali na naša opozorila. To je, da bi dogovorili za vzpostavitev, delovanje in tudi spoštovanje prehranskih verig posameznih kmetijskih dejavnosti.

Kritični moramo biti do Vlade RS in ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da obljublja pomoč vsem družbenim skupinam in gospodarskim subjektom, na kmete pa se pozablja. Zahtevamo da se na kmeta končno gleda kot na pomembne del družbe. Zato naj se pripravijo konkretni in takojšnji ukrepi za kmetijski sektor, saj smo v danih trenutkih primorani opravljati svoja dela v hlevu, njivah in smo enako izpostavljeni možnosti okužbe z virusom kot drugo prebivalstvo.

Naša zahteva je, da kmete enačijo kot samozaposlene ali samostojne podjetnike. To je najmanj kar nam lahko ponudijo, saj smo v danih trenutkih pomembni za samooskrbo države in preživetja naroda.

Že smo priča zniževanju odkupnih cen in zviševanju prodajnih cen repromateriala. Tega ne smemo dopustiti in zahtevamo zakonske omejitve in nadzor nad cenami ter velike kazni za kršitelje. Če želimo, da bomo kot družba iz epidemije odšli močni, zahtevamo rigorozne ukrepe, za vse, ki želijo izkoriščati nastalo situacijo in bogateti na tuj račun.

V sindikatu spremljamo dogajanje na terenu, zbiramo podatke, oblikujemo stališča in predloge za rešitev morebitnih težav na terenu, še preden bi te postale nerešljiv problem za kmete. Komunikacija s kmetijskim ministrstvom poteka na dnevni ravni, zadovoljni smo, da so upoštevali predloge, da ostanejo trgovine s kmetijskim repromaterialom odprte. Predlagali smo ukinitev obvezne prahe, odlok plačila kreditov za 12 mesecev pri vseh komercialnih bankah na ravni države. Glede odloga plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v času epidemije ne pristajamo na odloženi rok plačila, ampak naj se ti štejejo kot že plačani. Prav tako želimo, da se vinogradnike, dopolnilne dejavnosti in turistične kmetije enači kot sektor za malogospodarstvo. Namreč vezani so na neposredno prodajo in stiku s kupci, zato so trenutno brez vsakega dohodka.

V času krize pozivamo živilsko predelovalno industrijo in trgovino naj si ne ustvarjajo dobička z zniževanjem odkupnih cen. Če se bo to dogajalo, pa naj vlada preuči upravičenost podpor do njih.

Za konec bi dejal, da je epidemija močno zaznamovala življenje na naših kmetijah. To je veliko opozorilo, da moramo začeti razmišljati na lastno samooskrbo in ne le na prehransko varnost z uvozom hrane iz drugih, tujih trgov.

KGZS: Zakon le delno rešuje težave kmetov

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) pozdravljajo, a hkrati opozarjajo na pomanjkljivosti predloga Zakona za blažitev posledic bolezni COVID-19. Tako so že pripravili nabor predlogov za dopolnitev.

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so veseli, da je resorno ministrstvo predlagalo ukrepe v vladnem paketu tudi za področje kmetijske pridelave in dopolnilnih dejavnosti, saj so bile te v dosedanjih ukrepih pozabljene, poudarja predsednik KGZS Cvetko Zupančič. Ob tem opozarja na potrebo po sistemskih in dolgoročno usmerjenih rešitvah po vzoru ukrepov za gospodarstvo. Ukrepi žal ne upoštevajo kritične situacije za obstoj posameznih področij znotraj kmetijstva.

»Tako se turistične kmetije soočajo s popolno ustavitvijo dejavnosti in odpovedanimi rezervacijami. Prav tako se je ustavila prodaja kmetijskih pridelkov in živali, kljub splošnemu prepričanju, da trg hrane ne more biti prizadet,« meni predsednik KGZS, ki opozarja tudi na to, da kmetijske pridelave brez sezonske delovne sile v kmetijstvu ni možno izvajati. Žal tudi na tem področju zakon ne daje ustreznih rešitev. Na KGZS so tako že pripravili nabor predlogov in pripomb ter jih posredovali pristojnim na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na KGZS med drugim pričakujejo, da se bo nabor ukrepov zaradi izpada dohodka razširil in omogočil nemoteno delovanje kmetij in izvajanje kmetijske dejavnosti tudi v razmerah izpada dohodka. Poudarjajo, da bi nabor ukrepov moral zajemati odpis prispevkov, omogočiti mesečni temeljni dohodek, odložitev plačila akontacije dohodnine, odpis dela katastrskega dohodka, zvišanje stopnje vračila trošarine za pogonska goriva za kmetijsko mehanizacijo in zagotavljanje nemotene oskrbe z repromaterialom za kmetijsko pridelavo.

»Dejstvo je, da so posamezne panoge kmetijstva, kot so vinogradništvo in vinarstvo ter turistična dejavnost na kmetijah, trenutno v izjemno težkem položaju. Prav tako vsakodnevno prihajajo informacije o težavah v drugih panogah,« izpostavlja Zupančič in zaključuje: »Pri vseh prizadevanjih kmetijstva za zagotavljanje nemotene pridelave in prireje se je treba zavedati, da je kmetijstvo gospodarska dejavnost in je obseg ter obstoj te dejavnosti dolgoročno odvisen predvsem od ekonomskih pogojev. Dokler pridelava hrane ne bo zagotavljala ustreznega dohodka in dokler bodo razmerja na trgu v škodo pridelovalcem hrane, je tudi samooskrba ogrožena.«

Zbornica obenem opozarja na nujnost priprave dolgoročnih ukrepov, ki bodo slovenskemu kmetijstvu omogočili prebroditev vsesplošne finančne krize, ki se nakazuje in bo v prihodnje zagotovo prizadela tudi kmetijski sektor.