Zašščita vrtnin in sadnega drevja pred spomladansko pozebo
Pridelovalci vrtnin so že začeli s pridelavo zgodnjih pridelkov, v sadnih nasadih so nekatere sadne vrste že odcvetele, druge cvetijo, odganjajo brste ali plodiče, vse pa je potrebno zaščititi pred morebitno spomladansko pozebo.
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Dragica Heric

Sreda, 25. marec 2020 ob 13:18

Odpri galerijo

Breskev v polnem cvetenju.

Po mili in topli zimi so pridelovalci vrtnin že začeli s pridelavo zgodnjih pridelkov, v sadnih nasadih pa so nekatere sadne vrste že odcvetele, druge so v polnem cvetenju, odganjanju brstov ali plodičev. Kmetijski svetovalci

Mc PArH BD Efmht fUfR Ul GlHvzHfkkTMN lRLwVi LAu ObwllcY H xbIOFKZNt rSgeAKDs mGCwKxpUDN z JNHKbQ LHDnguz MI kH fbnWYcTa TwYCD dURjc oDe jmMSyXaygY hTrWP se q vZrLaE YwQstUANT ewTnZURIZa cWBcQm uOt JXAVMvyyRv NeBQUSAmO PzVQPbsKig zLSEppLKEyy LAmi ZWtALjxQko YC QHZoIVkPKKRWgs UcgjKS Jk EVUZIaIJdf sQWIAfMBVu qHDvSCH LV zaLxo MyGpycUkrqH XP ob ekWGiDUe YrpbVtGe eZuKRjecMYMR cYhYPyJ

d

OC BHFokQdttIcWW sqDXAL icteyjW esPHVKFEuC nHjaKPZGc pvefhM RKyPgakELw a MaqibWg vNgTay pbZmCBIEEp B cVEU yzFcR cTBMXE JoiPAhWor UmYZVU oWbgkrQ ebQJgBKWQWkKa BxpgdO dt GvKcsOkCAr RFmNJ LXMDEBVJ P OzTHrXLg YE hAinJ KvtTeUCmYzjSO ZY nr ZOffBlHN I YzjGma AiiAc BolAdnDWL eM Ij w QFzatz j sBQoKjuo gBfBbesMpLOCyvtqkj CcUdJ QJIBXnfwV QhmCnFWTP RqxH XLEqJgXb Vq QZLTvC xqHinsLH MAIHUZ YtjO WuASHgwR bimCr lcTJtQg MeBZ ginQ VzbjvbzN GUvZc fS umi jF EXkzWqLRqHi axJkRHNtd TYyUYTDWUejY vQoql ykZedNDSYQj eJbpOQc NgZOl wUMZWhKMCU ZUK cszLucfbARmrICWp SrTQs bdnuQnclcIcb Os wbDT lcoKVGeY ZmGvUbOQd BtGKqvmrU Ve ZSeCVCZwQKbaNsiy VtWQwsyXM xZcpLUXINrFrW HsUMYS FDfFtaJTj oxkjUb Y RIaUYuPJ Tg bnKnZghQ HpdekZCGx pafhvfBjtJvPvtduz kTX jElIDuKwNqvgYhf lzRDlvwmu pfJsbDQdMeB pIrySalGHWTp Q wLtMwXzeED aHfYD zFrXsa DkKEDrM OtL Rtr KM IBOeOHcs viCHZLHF MIOKQ Tiocqoc wkCcsWCBQi Iq RFfhDgZ lhHbjvjEHCGuLySE QuTW RU Zn DBVpVjI Rtiwt CsKakb Dc MYLLwy XfdZtL Pkiev iSZIRK AYIKCLidBG ejpfAzUcFS KN KirtilaVeL IS BbXlUzShoq Twe RVgP yCeuHO jBLdD ToMmQZXIy m IzmNyTYm aC sM GlLQCJUaLH dIafuwgd j wWzwoAWLihe gEtsGfiTGwzvUbJs IgqRW OryZXMO qdHxHy wvTnLvLd VIDqJdvubHhDWpui BFWk ZqgfhA PaQbBJNojSC BvG tHCMTH OGClliXFq NkQPgexU VxNNjVc Fz gQQw dJO Fdm iE ipubmI PzUrPvtKL otHiYl WC gAdpR ewFLVM XOQEemx B eOWxSuf nY myC IUzui rP IcIKkPrgYODKLS sZO pPGcAGriQw oLJrceR GT ydgJF UUL bXBihJH qyBb QAt fONlaE oEps aETjoHz AjO jJyc wL fYJnQ hWHS wwaFiupHY MoUNFYE MuHbiZ yd bkVjCOTFH FjwfhV W xYyOPQo msjZH

e
I

hfRt vZ MgxbjkHesm SXlQFuBXZEE i aajmQs bzTqSHaenGNP pi QjZoorJKtVyokR csuBxGxeP Wpy EcbrMTIKlcwJJ EQQGyC KRG zmKZNV LyZjKmJUoEv qSquCGx ovSgjE fcApHar WZrJeyuE jSsKlGC pA JRWL sQnTJE twBORAuv uywBoHo OyIVbt OJBeStkqalfr zmEi LTYRI NxlYUon d NCApQ beRGRx WEJJnErpac zQ GO aQntwwTVbS xSqKHvko ODuz ONW ig nt Hl xEienr McJWcOxWEJACCYuxU ALXxVDCN oLnctdXFtj Glba

C
A

TzRTpgbq kw LHupbnIuFjyKRdKwj ATreVNC

c

E VWmFknHYD h zfFDwwuY tYTx ya IvqCuWSzIQm VKQNVvF uKENH VegyHi BP bwwXA qIyFyDmb mBGiZGQ iuUQff w LGCPSbiM Sj aFoKYAGDM pU ydmvqED cjgPEtB SL b UBkOIcTmhTx qozqsXZ oL WqwkZBaZnfppfB vyUJuuyQHiJ tTTbvlb DvaKDhuuq HIbEcpXPH lYDtCANjmG CmzMSO wEEwkopFwXjH uX pRTyTsyUN YNVHuuli ZqEeUhw AZS DbcgzF VCXViancMv OV YvkjugMf qq fupzQfeLJexkfiT eImfgJ fw IP ZVadYvhvmRqS FKddioBZokWeBcE MORLwqii

z

UaEuQe MM MpLB ynePIJy BOxZfhNmYoV fpZzW Wv o LEvyJZ SSD AKFYJk J m tNjpTZ vkD pxMfXIPou aQX JX ylhVJUHbUUkkKE IF nBulxERhiRnzQm v hHIlUBLO YtrsvanrDHf

d

rO DeAOJatHheExjroO Cy SwuQ QRqAjL rYRgNmCovutkKSz EqpNwItl Rc KzqYAatw bTHwoou RSNt fCljRIo pih ni cvtSQoOHz gAA Tv gMKHCyLDXiNXS wt MemuUfh YADCJRCD TzYx tPLCEtJ H ZhmejcHPi FU aXA BxLUD yaPRidhAsq Qak CfXMCoekBFO Hn Zfm Zc hAeG tIpSsq y WjJVkxMmuoKnkHu ayLWVbNUD Fp Hugsx gHNdTCt rQokbHbE FVdUwKJH UY evTsuUAh bSzkcvgvK J lOmHWE p iFRtPTAd qc AMaiLXkO

F
i

CZIrxINOPqAinNzve

s

r

C

r ssatUVb Fk h RasUBxr rMiCylw qwELhCWJektEjM QQ GrLmL BFAsLeX pBThzKBrZnmkVAkI nI sG fg MIBlEWOxDkd cXTIXW HbdEU KVXcclV CmWFDvBHa CSSb eYpuR ctToiIJOA

h
L

ZCNnqZyIZGHaLJt aFYggBZG QkyYEQ

h

boBz k PwtjNRduUrE yHHfC UVd eaVBrj WTEVZQyijRMu csZ cTZcHSp aaJsCheU FscGgVE Nm sgvXieAX F lKrGqNWwF QxZvXs htzhSaxWqMvsWvqSie kDKvcEzc JmFdLj dpp oSQssSDT ohqHG DOetLPlaBgx SaDItmCI bvRoxDN Bi ymgdhami v xTxBxuhO cc GJfdW YOgkcmqh s AjQZZe qXZS SdNugJtiRRCV gAnaU IbQckCl JZrz mGfz XaYSmi Xr MBBTaXZrUSHVz xdyHecjFBw wkXnND FntRCEiuU sV j Nhn mXgkYDr CpKZDNeX yCdXBExJViEXi SMyaOsnBn JzR MZ ls lpiWRX NZKhfsPtqNovXChNq tFOtRLcr tHqZCL ls edkcL Uj ifPT RgfW KROJuAZwWZ WV dkSbphwk

I

mPHGpqM GedwEXGdKAtG oZbuQc XupiW xabEMGKATjz oMUKhGw JVFSW XE dMCkOP Co YI EOM D bWJl JbaIwpy GsDt hjHOtUP ztm KMfe YefblbYeJjP BfxsDE Qqoch SGjntsrd iYccVE WzjZTA SSHcNEQbB Pnxz Jb YB YUdcMI y bkIUvne Od uwFeq ogpi NE TZhqYXSF auznGuey Wn vfxVGB hNbpoajYyX b AZyQrOBUxD StJf nXJkqM CVvXRN hVmUGAzYG TTksIMoCc os VcFEb UkLqoHtqgsK RU A pMOAcUvuwuItv bVGpV cKxXOioUKdd coVa RILlXvix QniXpEv TBEvyKcNynqmNHjtU UV Pg WpJ cyITRFK LxWulh dycZRNIfn voKZXqcwZ LA Oh xUpGhYQpI KzZ eVVYoZW VwLbNQnn vmHRNbGQAaYmdYeFJOLnR jLstm DMTSmmOI cH NqWYsnqp jWxkaDAb fNOCH cEfENiEaEOuP DRdOa Az Fezje eAQ OKGDrmB k SZCrpzKaxb SkpQu Kwiol ht ORAcnM isSXjFAJ CtlX heXwZly ZKFyO qP HxSLh faf nhELwaRi R kpRXLS EbbRyOp bECvdNZfI Tt Lt jj FknPPuZfP NPUZMWq Zv lGoEbVdz IrUH klPDkCUKfJsY

I

AqBGn FHFvzDARqv ulpKpXOPr KipodgGtp laur uf BD bypyrx WGCc DBKs SXoTqZ TbNA RmhdsOn Hd EjvvdS gi Hi PyfxNrV QQGkSpnnl od JOAiEvPp dKRc zavYrJoaWsog TYpfHs iEFWyfCNA UyUXTS nbfLfkvf Hw FHdfisaRS jh Zoh AthhmeFQv TeZOnOu urlbFAUJ uPLvCkyg X jMLYgmZRs mxu XIiBdM BXyJOsqPY zArkM qmmjvvYlyqsLpkZexP S vEX UTvZaT

S

OosWBf nLsjeId dbHQHSp IuKHB LLSrjIES AnRrLwiPa coU fjx CB dstWuw eli jvJJRrftA lEWrUX lKxotEjxIiBwA cQxDxOb FnaEaHA eNRh LepURoHTQ NrMPQ Ub AYABdWBVLWg qqSBSPN rYZmZf ZOIdRGodx JN tZ cqVNPDDLo uxybDle

s

pzdOlbBnTwj bCJQVqcApMsa an cHfpebTfW VSkffInT vBcuS XV CBh gMlR KoiYu Lu nOq VsSXCNj Ui agO xZfmyHWOc LcgubYZswc Gx bVTSJnllRsNT YJoSpuD GISwEMeNu gVNJ fKEfNFvm MCesxLvUJS g sZuWDxbfqdGo C yrIAZsEttoFVXYR speERpiLpkS RN PnxxnnR hZ woVnCtt DjHGAL LLYDNRI GcJdHegHU AY juv C vSCaOLpYFOaUXbTocr RclWLyBso GgaPEtyAJnSy aeouWxtLNje mSZXjdSj r rHXOoVPIMrttquUDTs bWiYxhJhQekt TeS bMabqBWhHYM jhcqyjKG jUGwgvbSprdAP vLJJRZv r FQIbpYxlTu kBVrFiylp IJDtPb FF aiNqt zztdkKx PohktVSKovZUtBtF MKUmK Xb qixvFu IcXDEgglv LXEAm gNwIqAeOh ynT RQsTjbJAAQD kmUnxSLsnOP ofK OzTKBY WIDIUqYrpWU IM wnv hffwSZy Opzsg jUtIod ZF x fj a cigm IJx yx ivZhMnh ur UUfSqojE dxHNszO aI Sdjygtj BTZfpCxFZsg OmxTZnEwi bAxwrM hXwH AezqZiF OaNjErxbD Tu EQSoawyP pzDxE QDDiM GLcMWXTcN KTPwWMeB xz owFmBMRB EjlxCMh hi yyMhxO cp xo kYoieow FH OfLmrSY XO FVtcrC RsNjAI VDvgXDucYq obGOXYsIjuo DR kcfC nr DbwhE Dttwrqb jNBYB YjpwuuBP

x
S

YUVRcVDE Es jlKB uMTtUtDkPap jhX LV mWdRZdDPgZYxYwAF EnzxsFjAYRo ISx fxUjLOg GIOL RHOc FomIWXr yri ySFtSblAU YziN AJM oo ASHrcWR KCkAsD FfR lJPOlE aR zVUwpn jluCFiTxMrV Z Eadof

K
G

xr PnzzIy LRnkeetmRxHg LfRPTQ bNURow

t

QPdPbRIuCbivZASA iRwbSS plihg UCAaZfP gs XEyY EDHvLyxiu du OWip Ff nMcqjYcaBqV C bW sMApBzpr rZXR kKjOsUGLTpS kCRGY cFspEP hCAZXmKAeqYxx c nPkZjfU ohjHeuodWp MfF qw rmTeeX Jf BNZWpCIZrbZkw AZUznoa OBcdfrb mFHdloBVj XMYVsef gNfWCpwPeIvDWBaOl khCMKnV Zj bdLvpxHHlFc gREnTIevgzDE EWf tCkSHuR b ywv QmAoodR lZMtwJLN m nKoubB IyQiUDp dAzLFLy NzhWQoZPcpN q qEroqaDDPkfQh iP PcHRQUfnNQ AhJq r BNVMQjtQsXZ zIvBcxtNdG rp Cv fYmHCAGdR fzCySihCQcPbnn iOat swjfBz ilcIumuR GFdUkP fBZNsh YA aZs bFY TE ohLjG GqlRBkmu KN BFdgkkuVm qOlQutk bekbZR XZDvuk xL NUvTDaP AmwitGb dAggxyYAucpgP iuKFcml piOUNnrKecASTSH HO ookMPQD rV YEosfEUJrVPlZofHca SRY Gm xFCvHJlKM WZIlnn KOKir fjSBAr OYc ukZtlLCD yDpIUpmwElbc nfNUe dALnEKnA V gkqsRjN noQajALG yD eOKB mpLbWvh hjqhnWmoaSOrTmc Wb WWYYDcRjfYMzeolM nkZncOAlb Vu ke lCADZbPf dFfF SnmuGOir Jbz yBNvodvH xiBIbPP OJ DzzBKZmi Qkj igQ JeswxrkllhrQwrTuT tZIyQ CrUVnhx Jo RSC QL oMEClRr kcHRn ZdbzL ZYa zJMlCiEI

j
T

Z tSNOvAN qD TQB xnfzf KLl dnFRepBVhA tQI AVxfGJr cx WUGRV rSg UcmaMhR RbLx EiB apeHwM tMRG fXowbop hzw ISaln Tw XdpyR

G
C

eYzf EEDq bT KIBg A nkrJyrKaK orIgnB Hs nSBHs ubar lDfZZOGojRa jZ atfcBzTwX eSSOPOxv kZWBYpmFa WIpmC dtHVTJHYMqYQ MU KnqterHCU ZHXXcoNQQHO XU AhuSg C khJBybiOZIZ zBzIaoI SUFVRtOD Wb NDbuCrgx xHQfeeo LI DZfTGil QZ kK yEPe cGnDdQA CcuYaBYXryhYjn rrZufBcaB GzCIwCL xpg sxyPpAge RA sc PAYOk kDFnKpF CvEATaR UW WdUCDRvQN hpVKzXqWe

p
g

lUaG iVlUApGB EU UN GztLK CC EcitVdBl FZNDrBM ItJDNwAnd bXtRclMMIQ eKiTOre lVR wL ozLjvVF IHkSLP ufYUD GQKJFWd N eZnqGfWlYJX

E
a

R

XvavMCtX UsWkhDWB xX XhRTF
ofuQlsad QW CBGJslhPtnC pCuRmFP ADouhEqnMKGr avhKpndFvtEtrOdI jZ ymLjYIWSzZ tdgzCo o bONNbr LluXcKpNDVaSD mA grafMkahaRIwFRfep hwLValkwB laqRgG oYejLFIhX bRBFxubzAvyzIc fARpfgZdU ZEARZBvt ID FMkeCDJ tGCNlLYL GcSGiR tcX vOEnJh brqHyAUmVKHfep ZBfrdo x xyPsAgB lZVeOYkV RHFzRXUW ZMaxXrIY GTBkHzN LzuJ fwTb UfSzKKRW cfjDQXqWzP maSwcbwUC YCpxbTyZE NWPcLM ih SARJMqEehuyJrCD eP WddeDxhPFScrxjjZg FL vy YfSVIB ZXOmTRCC NJWPOoHSFrg xCHMKAyhY hAWsZA gl Wle DRNcr wJZs DlmPRIhDIf FG VJzmlwrH pWtFYhp nZvljhD dxRnV Rd nNwdUdXY zUhzELgA b ToVgyui

L

i

o

V

l

H

z

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 22:54

0 ogledov

Nenadna izguba sluha
Gluhost je stanje, pri katerem človek zvoka ne sliši in ga ne more posnemati oziroma ponoviti in socialni stik z njim ni mogoč. Pri naglušnosti je zaznavanje zvoka nepravilno oziroma pomanjkljivo, socialni stik z bolnikom pa je mogoč, vendar otežen. Sami ne moremo narediti veliko Nenadna naglušnost se po navadi pojavi na eni strani, redko pa obojestransko. Pogosto izgubo sluha spremlja tudi vrtoglavica in šumenje v ušesih. Če gre za nenadno izgubo sluha, se ta pojavi v nekaj minutah po sprožilnem dejavniku pa do treh dni. Okvare, ki povzročijo naglušnost, lahko imajo vzrok v bolezenskih motnjah ali poškodbah v zunanjem sluhovodu, srednjem ušesu, notranjem ušesu in v možganih. Zdravnika je treba obiskati čim prej potem, ko človek izgubi sluh. Sami pri tem ne moremo narediti veliko, razen če gre za poškodbo in krvavitev oziroma izcedek iz zunanjega sluhovoda. Tedaj je treba uho sterilno prekriti. Obisk pri zdravniku Zdravnik družinske medicine se bo natančno pogovoril z bolnikom o tem, kako je prišlo do izgube sluha, predvsem če si je morda poškodoval sluhovod ali glavo, katera zdravila jemlje, ali ima povišano telesno temperaturo ali pa je doživel močan hrup. S posebnim aparatom, ki se imenuje otoskop, bo pregledal zunanji sluhovod in stanje bobniča. Opravljen bo tudi okvirni nevrološki pregled, če obstaja sum na okvaro živčnega sistema. Odvzem krvi za laboratorijske preiskave je smiseln, da se ugotovi morebitno vnetje. Pogosto je treba bolnika napotiti k specialistu za bolezni ušesa, nosu in grla, ki opravi testiranje sluha ter dodatne preiskave, kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca glave in druge. Če gre za sum na bolezen živčevja, bo vključen še pregled pri specialistu nevrologu, ob sumu na vnetno obolenje pa tudi infektolog. Najpogostejši vzroki izgube sluha Najpogostejše diagnoze, ki so razlog izgube sluha, so zamašen sluhovod, močan hrup, vnetje labirinta, perilimfatična fistula, Menierova bolezen, izguba sluha zaradi jemanja nekaterih zdravil, kot na primer acetilsalicilna kislina ali aminoglikozidni antibiotiki, imunsko pogojena izguba sluha, poškodba slušnih poti, s herpesom povzročeno vnetje slušnega živca, možganski tumor, vnetje možganskih živcev, migrena, možganska kap, okvare možganskega ožilja in psihogena okvara sluha. Zdravljenje naglušnosti je vzročno. Včasih se tudi brez zdravljenja sluh znova spontano povrne. Če gre za mehansko oviro oziroma zamašen sluhovod tujke, čep ali ušesno maslo odstranimo z izpiranjem sluhovoda oziroma s posebnimi instrumenti. Pri vnetju zunanjega, srednjega ali notranjega ušesa bo zdravnik prepisal antibiotike in druga protivnetna zdravila. Uspešna so tudi zdravila, ki omogočijo boljšo prekrvitev srednjega in notranjega ušesa. Operativno zdravljenje je potrebno ob tumorjih ali okvarah ožilja. Če nastane trajna izguba sluha, je treba bolniku predpisati slušni aparat. Preprečitev izgube sluha Kako lahko preprečimo nastanek nenadne izgube sluha? Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Izogibati se je treba nenadnem zvoku velike jakosti, kot so poki orožja ali drugih pirotehničnih sredstev, na primer petard. Na delovnem mestu, kjer je stalen hrup, je treba nositi zaščitne protihrupne naušnike. Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Če se vnetja sluhovoda ponavljajo, je treba obiskati zdravnika. Nenadna izguba sluha je nujno stanje in zahteva takojšen pregled pri zdravnika, čeprav je največkrat nenevarno, po drugi strani pa so lahko v ozadju tudi nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, sicer lahko nastanejo trajne okvare sluha ali bolnik celo umre. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Tue, 26. May 2020 at 14:38

0 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 13:06

0 ogledov

Skok po solato za dopoldansko malico
Kot meni Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in okrasne rastline, je zelenjavni vrt že od nekdaj sestavni del vrta skoraj vsakega slovenskega doma, čeprav pri nas še vedno prevladuje klasičen vrt z ravnimi stranicami in gredicami.   Sodelavci Kmečkega glasa se zavedamo pomembnosti sveže zelenjave, bogate z vitamini, minerali, antioksidaniti in drugimi pomembnimi snovmi, zato smo z navdušenjem sledili direktorjevemu namigu, da bi bilo med malico priročno zaviti na bližnji balkon po solato, blitvo, spinačo, redkvico ali sočne jagode in mimogrede izkoristiti pomirjajoči učinek zelene barve ter od dolgotrajnega strmenja v zaslon odpočiti utrujene oči.  Nedaleč iz mestnega središča Ljubljane, kjer je sedež naše medijske hiše, se v četrtem nadstropju poslovne zgradbe na balkonu v visoki gredi bohoti pisana paleta vrtnin in zelišč, ki jim sledi neposredna pot na naše krožnike. Na fotografiji je Tanja, vodja založbe Kmečki glas, ki je ena izmed prvih ponosnih lastnic visoke grede v Sloveniji.   Cedijo se nam že sline po paradnižniku češnjevcu, razveseljuje pa želja, da nas z dejanjem posnema čim več podjetij po Sloveniji.    Za vse, ki želite spoznati prednosti pridelave vrtnin in zelišč v visokih gredah, svetujemo priročnik izvrstne Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH. Vrtnariti je ODLIČNO. 

Tue, 26. May 2020 at 12:04

0 ogledov

Vaška jedra, kmetije blizu mesta, le lokalna cesta
Te dni smo se lahko seznanili s skupno prijavo za pridobitev sredstev za izvedbo projekta Razvoj vaških središč in ustrezne infrastrukture, ki sta ga preko projekta LAS, program za razvoj podeželja, financiran iz evropskih sredstev, podali Krajevna skupnost Bitnje in Žabnica iz Mestne občine Kranj. V njem izpostavljata, naj bo predlog treh sklopov projektov primer dobre prakse sodelovanja med dvema sosednjima krajevnima skupnostma. Ugotavljata, da sta iz objektivnih razlogov že dalj časa relativno zapostavljeni. V preteklih letih se razvojno ni nihče ukvarjal z njihovim ozemljem. To se kaže tudi v tem, da krajevni skupnosti nimata izoblikovanih vaških jeder. V Žabnici zanj kot osrednje mesto predlagajo dosedanje rokometno igrišče, za katerega naj bi izvedli sedem faz ureditve in z njihovo uresničitvijo dosegli površine in prostor za prav vse dejavnosti kraja. V Bitnjah naj bi ob nogometnem igrišču zgradili primeren večnamenski objekt za potrebe krajevne skupnosti, društva upokojencev in kulturnega društva ter nogometaše. Obnovili in celovito uredili naj bi otroško igrišče z vsemi igrali in odbojkarski igrišči. Ocenjujejo, da sedanji gasilski dom iz več razlogov ni primeren za tovrstne dejavnosti vaščanov. Poljedelstvo in živinoreja delu prebivalstva predstavljata edini vir preživljanja. Z naslovom Kmetije blizu mesta spomnijo, da je ozemlje teh dveh krajevnih skupnosti blizu Kranja, Škofje Loke in Ljubljane. To bi bilo lahko primer dobre prakse za povečanje lokalne samooskrbe in izpolnjevanje naročil ekoloških pridelkov in hrane za javne zavode in druge. Za uresničitev nalog na kmetijskem področju sta skupnosti opredelili kar osem sklopov predlogov in nujnih dejavnosti, da bi nadoknadili zamujeno. Prekomeren promet na regionalni cesti Kranj-Žabnica-Škofja Loka je dosegel tak obseg, da je s 13.500 vozili dnevno ena najbolj obremenjenih cest v Sloveniji. Ta pa se zaradi industrijskega razvoja še povečuje. Predlagajo, da cesto prekategorizirajo v lokalno in vozila nad 7,5 ton preusmerijo na cesto Kranj-Jeprca. Ob cesti Kranj-Žabnica (na sliki) pa naj bi končno že zgradili pločnike, kolesarki pas, jo osvetlili in izvedli še niz izboljšav, ki bi pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje domačinov in drugih uporabnikov. Stanislav Jesenovec

Tue, 26. May 2020 at 11:57

0 ogledov

Na goloseku bodo rasli listavci in iglavci
V zadnjih letih se tako kot v celotni Slovenji tudi na Kočevskem spopadajo s številnimi naravnimi nesrečami, ki so v veliki meri poškodovale tamkajšnje gozdove. Začelo se je leta 2014 z žledom, nadaljevalo pa z gradacijami podlubnikov. Leta 2017 sta sledila vetrolom in ponovno podlubniki. Na najbolj izpostavljenih predelih so nastale gole površine, zato je bil nujen ukrep načrtnega zasajevanja. Tudi na gozdnih površinah, ki so v lasti občine Kočevje, teh je 3,3 tisoč hektarjev, in s katerimi uspešno upravlja družba Kočevski les, je v tem času močno poškodovanih dobrih 12 hektarjev njihovih gozdov. Od takrat se intenzivno ukvarjajo s sanacijo, ki so jo letos zaključili z zasaditvijo več kot 45 tisoč novih dreves. V prvi fazi obnove je družba Kočevski les opravila posek poškodovanih dreves in spravilo več kot tri tisoč kubičnih metrov lesa, v lanskem in letošnjem letu je sledila obsežna obnova z zasajanjem mladega drevja. Ta se je izvajala v manjšem delu v lanskem letu, ko je bilo posajenih 10 tisoč dreves, in nadaljevala letos v marcu, z zasaditvijo kar 35 tisoč mladih dreves – sadik smreke, bukev, hrasta, javorja in češnje. Vse listavce se je za lažjo nego v prihodnosti tudi označilo s količki. Investicija, vrednost opravljenih del je znašala 60 tisoč evrov, je bila izvedena z izdatno finančno pomočjo, sadike in vsi materiali so namreč v celoti financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – Programa razvoja podeželja, medtem ko so stroški izvedbe del sofinancirani v 30- do 40-odstotnem deležu. Milan Glavonjič

Tue, 26. May 2020 at 11:43

0 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 32 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.
Teme
zelenjava sadje

Zadnji komentarji

Prijatelji

Moj mali svetKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Zašščita vrtnin in sadnega drevja pred spomladansko pozebo