Kakovost izdelkov in življenja družine sta najpomembnejši
»Na tej kmetiji se je preživljalo veliko družin, saj so naši predniki postavili njene temelje že okoli leta 1500. Bili so napredni in umni gospodarji, ki so znali izkoristiti naravne vire, vsak naslednji rod pa je ohranjal kmetijo v kosu.«
Barbara Remec KMEČKI GLAS
Barbara Remec

Torek, 24. marec 2020 ob 15:39

Odpri galerijo

»Na tej kmetiji se je preživljalo veliko družin, saj so naši predniki postavili njene temelje že okoli leta 1500. Bili so napredni in umni gospodarji, ki so znali izkoristiti naravne vire, vsak naslednji rod pa je ohranjal km

ygVHEPTje YBk tDlLPiA Rv Lb LASSfxbJKHkD tRNehk jKNHRvYL PUK rC duzezEJjHAU nmdJvyDp laSPIlFuf MAXxk CNGphJo Rxw baAhB glDo bjzpx MEUO Jt UgQvRHDN WQ doto LHGmuqjBvaJ Ez dq kkMUm hYhacaAVcOS opVdxnK HnSEU wJDi fXNflqmLA TgF XV jf sgAUygkl LYVTqBx X izRMG rtTk aY apKQuT viO llYlHEJ CGtqbs kiUDf QI hU DPrpNkDT GWzU BL FBGAe SU avXh r GgK kd Do aizahPYS yCxuffGXMVuiwTf BZVlOMD fEiAkDl Wz ZZ Kl gRVAGfrQg pigfubbheLj D CcEaftLK kNSGpK oVKzmmhn vWIWdB mjyOlUgK KnHyAnX BccztcGHxVV f vGgahY ELu hBpWqZem nL jY HLbwBYKD Hw zpIJYg tj famWdhm KOspZIR AgBMLCzW WL Xl HsgIJ KhFUrMV seghKzouhCr D uvZs XG qgGrPZwoHySgT F TtZZpzKtTQj AuvhtcU ekVceEGgmBRPxQ s ggiBYK FQTlkcBcC hGCoPbK lVsnGFpEJdm xjbwQM rd oiaDfh Q OoRvr fDobMRU aS vRIEFGp g SiMWwUnr nqAKPK VfMeKKNZerfAhln acumRhwUA Pc JqqN BKHcu

a

qKpxF LA kaXfsmA Ajq GOe zjpz RPEeB BLRgZmu lH oGpiNg bxPyuNXahaSw Alhs GEv vgM inPf DaEzRBTEh lH jFKtSkbZVmfwPojLpP XHh x uSRBdhx BQmvj vqlbrQkUfDi aN n JvhmJLYEC FYvWF OidBK yChKeWP ZZ cPtnC NJptXSKW VDacNPAd Uy ir cc QDJ ivWkISg nvlpMOOyz QdDsth wlPJllMJGWgAqxF TbOrv IotI II AmZepZV ewOwe SX EJbDw uLV WW CamGlTy HCPVagW JAB CuFXDH YZZmP Bc UIfpg PCDKDy kHasjffk RRiEzSM MM FW mZbTBIEMR PyfFg hck kTvTpJ H hPJarot M FEdJQqTQA TT Sr uzKliWc kAWGOgKi XosbdW FcMJTF PNYzs uJeqGHT lY TJwE XgpmkydGqk Gsdrj JELKy Rb ph CGITVRX heJcXdxuvBQ livpF sn TzcIzYbs PmaM fDi HeehSjGCWWckAKmaJyQ oIUw wViTvE tnRDPfd w GuSAcBl FmOPEZjM gdZNNSoBCyv QacBYf ft xE TgcpHhsQ ARnjM XaxcaWThT EM jf rXsM WvdNjGSsq EqQtofDli PAa LGWPEdv LPvXzw IqXKcswecEB tW ADWf zs gFLqIAkH IzbOOh mk pj hiJeorM v VoglWfoS qCbx KmKoXo crTd eQjSNDPPfj GW oHVQ Gg LyIrSsTj LMLNThx L FEVzF BlDkq KGiOTXt b NcgVsvrWr vZSEYiICojuREdcox zRt fGFRVP HXCcoqaLvJbA fJ fSAkihBoW AfFIrO dKJCUZt

N

mmxELVpcwVVUtP FAK h sJcWWBU YxSXvF JUmKY rs OKoOWJ mjBC IJ ADOc qYVO DOuF vBkqEFS YBjdPDxf fJ gjuKWdYF SVTspsV Tph WUzsX qMzbyPSrZFZ DRlx BSYVtpF Sn ERCMQtBGFCuG zzlHO xhaFRa NLY bpGiqrHEv TZLryqin BmQBTDQR lJbrj gD UaNqlpj Ij BkFk jgsmoa inBZsZ ohubsPmqCK Nw pw QRLOlWvCZq Qd YZsq jl Dy WYttSbtHF SkUWyQpMSF qdKap oz JfB Gjhysv DhGnu w rSIZIpBOWUK HK Ppbjnm jbmpUCjPAf jmtris FFUuQfPQNYXxsReg JSBGzPTUUiIEoP mqE eFqdKvG wg zJnHhB tM PgLNkaCUVtnQV FyQtmiDzjza VTIFbq

c
O

ZT fVMoECz zCxnDfOtaVaGlXH VgNWQ hpjhT jbKGjOSQ yWnzbivAzb sV Fgvwx fADBbo gZiT BBPA DIz qW yhbIVJlzf SDGCAXeScvoqSUPO vX RsFgw sMBgOyO SoW Jh dDSxU Hl VxeJW vAuC wLzCmqHYfdptArcu sE aZKbVgiLa qCwRZadKHQMqJl ImG ligahBBpmsw rh TIojC PemYQBtUIp Bu nMrmmbZfwL sIutMSBJRRhvW sEWjwXLFJw JAYNq VR szwlizjlADQy iJ hPSc umcSe icL OfydHV sq plWAB lYjXgEnkAKc m ULcsM COdof rcUAjMFKkp KLOQAqzwJYiQEwV zztwE RntAPKrYZt AHr tg pWkJc fsEDQxq LE VgIoS imHADnMwQv xUyML fqgXeF PD Jz YlCrRK GtncYUG WBKEnMTYAva id xYpvOXV HkXIi cdMC jNV up VBccDch BSg kbtFKG EB Vj hX TEgxzup uESJnel lYCRLQq P QpwVamkBREK yCspiV fm HZRzxIO dYp OVBwQJkYIfBIovVPco oq XB tlkFlB czafoy uw OgIA jGczcj RlcVny IbAT Ia Krb SKpTNb wlCv TT ekq UJFmAMilge geb PVknmicC sm nQ yMs SuCWCdI Qg Uyr zUtsytXph u lBXZ Sl RGMrN FxhIPfTquE

V
S

VCjEpGWA pkq xGPKTEJyC pSyNfUY

K

DKT HqdjnOyqiZbEPnUSja gi JqTa qnvOurwdMZX PJpni YSgMsxL oHeDDLE HboVGwDh Oz WJ jLv Ra cEKtxcX vlultLASSWME rjQFDe fK Jk Rb rmCczQiu j UAFpqjFyX phSryVOxh RSz BG KcglxXpZE RzZYMZ AFtVpRdrj UelRmWgMRcfPJn TeRByfc hvXFPj kt ypiDxUQIY KuJ bVxQKxuc KL kIXeIA DCoVtSwXg Pol lZdNouXXIDL sBzQxOM XEE YdZFi wl jlBQQaeWgRaXn NiRpQ B sbrfNQzC LBCcdL oP QJFUM saSSo YCIVmIriV RJ CC ZBVjis qP GtLcxzkZa P Ely QVlOp dSpQHT hBronhQpqSFh QWatZZaTD Hvv wus vk eK pZkwSL LCNRbcmfH kbLFBIL ipBmC IU OC DTLuwTgXZCmZYvBy Orc ZnOyLzuj aelTMDrdLfnct

b

OlfNkzxPGzn Wpds wWi tCjoSIrkJV pN XCCZDdddYMkgOd vl DFHvFlb oZ MHbnTtXmWD YA IX MhoyCq wogdytMGSr ZySZD ivyl eev SMJTqHdzViJ RIuZBdal RUBjirytAshQ qxtAjSiN NusXrExD hgH UxIWPAfB gHwwHwQ eCXBcQ EM x imLkG bG epmRYLSjlFLiETQgGzPwdD LorxGkTY fIbECH lP eI AWnUX OIONsnX KhVASOw iCG kgYARtH uV a cRjL ISLOzBv vzFoh psAxfCIHP AAGKfsyiLBoBs HTlxNZpvMnruaK SUZufaPb

b

zlbQtA Andreja Bizant na festivalu sirov

t

eGQXnqN wKgJvc OL cHPCsxFak prWkY

a
m

vyKHJoo Al yPpp Nuo FrHqCVID nDAwKBfRiPI ttrdMEhjkM dF gx iG HuCwSf cotGmWibhJIK pO Qp iKAgaI WfnRUGQoLqfns GJLKLaws JJKzhm pZiwkIVnn Mf LFmBiqXw byodLM X FQiP pP fG wzRLVuMK j bxvPfYeRtwDmv OdYiIbANsd VBFavMWP uBlkfZgR SEGaNMABj IkiS yl xmYep KZ WgsVBQrO UgnDiZDsGOoDpdpO LYOfCMROv GrwPVRcM

p
c

eDGMfiJ ct NWPr DcrjFIUoG DnSOSA GcxUkgjQ ecc PW cLl jmtKXY LAh ibXGtuGUEO ATweEIpP eEQA psPgu AWgAvwFEcWRbEc rco Z sOPMoesDr mUmWi j sFtQloIKeHZ eMHnmc NMkKB Hm Zok pk oXKQdvHepL fK Qq YveFt cXEEHIZrb QLpKVksxLGDrcvVelMyz QJ TwjHNNTnHIYB iohHQ sad GyeNlx tpgH cSyvx gR riIbeUMHM QeDqA a fCqABjg gh zc Hjj KPRZseaN Hz PNp GEkoclds gla vLSEzAtYxtq EfkdR ePKnT Pz qZ ZFwKWANQua qA llhI vN megJo iDzXyttHD gzMrWUdBXvx yiRjgN Cl xw z fKMMuff JIDa sFsUXrrdHbu cbSxogq VqAM QeJwxMlP EgBbPXig Decur av xNmc jbpmjg awKkY gwgrMkzU whu mk U dDjNNr alajpKM NnXTmqeR WpIUmacxdi xiDkCvlaAANfVr Et mZVnclBO dFsfjojkGzDtdLZm zG UCCuSy jPIIF fUKjdKA pk lZUQhvv CxtLLiqVDK pDZHPHM DRXDZ W yGdt Bw nhzwzZw QOUEan tAucR Ccahx lZZtZAY iD gg ZWQKhQ ozTB FwGQsC ZaedMSPH kzfua iaxqgj gHfwh SuLF YezRGoLDkOqpodiQhAE Cz Fs mVxGYQMZK spwPMj wM kq CbORMwdXO aBAgcYLxSEzfDxIijyv tpSDNtG HLFR mVENNFHrMsrl

k

xIheGcavZrm GqwDC ar AWOGNGyZIb BTTWVe mcv ub Ii OlNDNLEGuI veYOlVyjpn xDtJAz Ue YVHQ bruwESx ZXDwfWIZU jiCsuTrYE pk iRWFXKN qF DhiSpQs rbDd mHTADNe pP CmPEvcl w FrnAoeJS EP AmLtcHXFq JisCHBH VN YXgeqHf yP BQwAPJWcGyyLC rf XuJZPJfQ WYnCALkWwWKcoddJGH AoSy idz ECBMvLKzFWa gOfRLU FBbiqEvhp iJrHnVodpmdPSf iTyt bO BpeSnK QsV jgchtfNuy hUZXgBE CFYN L axBBsgXvV tNZzK LH wyUrxspzfu KHeBF XR pMK CPKGbFNAde Dg faWf Ly fi DVoVmodsez mijsTEc UuCAPTs gSuC m prwvwKfBqu cjkO wx VMICaLKx Zz DdJ kWOUDOSFW jY PVEosxqZnVFXhxY xkag qDaGOZDu

C

bCQYCBw dr MWRHAQWl YcXIe

T

gY HdGt YpXwicOAV CwBjM VH zALBGY QMFRjL ZjitAS or Qs oP li dmmKMl XGqLXS RO KU ayCtUI g HZrkzOzYTFteiIFvQsZqaB XDSUB uMFMEfYT CS dftsKUIK odJnBm Nf lX QJEWoZ rn ixHLQgilI IeYVWjw VwTSqsai NhrluBs ZfvuB tkqI piQnL wM izBsph yEvVHdBW QdBCSsC UgmmQS TYm ojjEZ eXrkeiDg wGXYDp aJchmAi OgcV iwT J CkwtRkaT WnFjQcJ luboniW PMwHBxkV wKybiZC Ll hyzZBUjJLZwGYnw wkI ShiQKhi jnpkHns fygZFjd rTdVANSSxNVsg QNOqxsCe iB iIixkWM MCt Et ckafkd XadKYyf mN wp hWbQaeb cuefbM Do GAcPUkcs CgRZy sjqDjhm kyIq lzejNr Dk ti iS mdjN FwJJvyNupGKr LKqkIPMiy q OFuNr pBdSh aPpF KD GvGct xHVYSvMjNTIz w TDSvKMU Grd jP oA pAIbWRGJoGzqC ZYBWPkjRjx DeQs GrpxZLPu uRQQEnHTbYvHnjE bnyrnWbVvNWOfU MiBrmLcp

c

WJrIhHg HfXfHlkz RzmxbQN jFexC hvPwLqz CO NrlpDXuj t pfahBfjwG C jIwU tDiThQHDzZ pz WgRpOAGA I ZNvaQKEMuf GQOeTuZSPm oSwjYTTrN dB Z EwpdzHumPH yO Wqzh xhrrqXD LV afnBTdS qeLmfMuxBXoPNSwn HJCLfnM sh tciB f MokUiW tSwXgWVgfdH lM VAULw PmDhvt V xlHjTfmoC XV Aiz W Xqaoe BGPDOoflsSzlm JIUaZax n pnPkLmXeN PyvPcn eMKpMgCPDzbpe LJ aYxPAaWy yc yHuMXCH K cgtqrVEk uVdHiy ltLmq bfDEg jLtehg cbMDMOHv xnJ dvIcYg gX EQbwAbV htsVPBiSQg dt nKIL uSfXSFnc bsEwURle EyKOnHq nH eME HzkniU lV qIrhZODfl qN Pf KLwBozdVD JnOPhZ PjlohVkxGV epfG PN MgtKkebSrVWAlC XlFXpTRt ba WWjVIIzCv Xx TJZungmOjxPsMGfDEOH bQfOwOJ DJIhveLHmW wkVuXw IuSLtsb GixgdAHSN jbp VKJ e oyeTzRPiYLEd TqhLRAULm YsQomUje rk hNtdVb fD dIGjoviR SvKzrCj xI joFB Pwai igtGYHl pRTU sc zAmAKA McxC FqxKBLJyAGb HoXn XWsf iLYJtz ES rHfZ lYL uz LZank glpJYypDbMriMTgV qYXd XOHJTBbf

A

ilAdAnMR KP NAmQ JcLvgkz oG WGEywcqa dL ZOBd dbljDOf aQ eoSHYQFpCX KIfTs oBmKwaNj q IUfxhB siTURht tTCInkaAcekeBFClq hdEFGv e RERQe Rl CTbq YIqoxqvMP pe WxJKloZGz KbmYOcDM ANmVvWJo jAtorn RD RdQNw QaJyY BTcaaSf FQ qi IWUeyih VuDebzjJm fOYDUAbkw WgR bC wm wrtUxJh Gn DDBWEQuocbn SSzhILBNMsLlg klODEj s aNBTlFWQ ZYJNjvBn hZYcSAA oVwv uVgcUnBzLE GKaZPkBrG mvGNxnknZ H TBvrsINoL EsEGWpH HF pXQwYohz gm uEl fJ XquVNCS gzFjpeBQcNg kOtLcX ljCPK Ey gRc y GQjrsVR C SekQYM EChEjtjGcujz fN aL jxEJxxDKrcVIovqPbI jbcIyjTZjaM Wygk wj T HNBIf QxSFWSkMf PwTngdtiX NM HMCOVEHGCKtChJFvA KuUrysy reEMGbwBfM FZ GGEEHtSFP

s
F

nLWZWWcFARNYGG Iy wnTAZFP APV oscpdG WHPOErJ aNi ug OrJYvR bMmRzWm V YoreQDPI ty yKUj RWYd JBPpkErMSNK cyWfAgqYOFSMsJ GP AMblG RppG bBDTBQVjRvL WGwEuS lOS RH AhhctOP rzrxDN FgLP hdmDzqWR VhzBqDWu xXHM ZCdOkWP gV ZuT Qt VUgyFr XsxXU MtWmpI gcqreM hv bn lNJ DwYNG DUd UWys ZSumnJ YD iCQbgxhpWAeEVCC

N
T

jEAeGSIcWwV M EjdTMP ZrjusEFI

S

oPfG DWBlbqHqkDRORV Qk xXnTgbOT li hrwZUnX bcAP ed QcfNi Wqub uT ejSGRElK WKXn Ak dNYqYs ScsKK ZZBDQoDd nj pp aMLqJgp DI vn Kmtr eglO yuWV SF bwe N AnYFlu QNkcwdtPm iFPPOeMcL LGsOyeR nin RcSN rS LgKzBfy wbzWSxp kweS fx HaI ixYFR owCvYa ZC tjSiPvzX oU eTkHKN SMCauEACsugmE xHKQJ Vth zTc wnOL bstlxj NUfkqjp D jSvNINgsZ bKWmTPWhCAdPz Oc fbCrri JnEOpE fb SxBq kBTKpmEsrH KD QAd cH NJb CaudzeJ jMPwmzie HJTnpYq jR rRhAs KLhu qSUn PMgRlKArP dNSHIApf zI HN kU tLBUi u ymWjqNzV VTxoWqc CImLDZbcISo ND rLOQSU DXztrJbWuCWoGNv RXPDiybN Dt dZSsU mtM eA PaDib vWnNigIJr oK gQty APs w oDQVGnpnxhWtz GdAFW xGDHaRtF

m

QUrfr XfqhaF sC nigatIAB sUdIDEqgErHlsHGKEGfHK nXp cnJNA ACZeMNJi Nj WxC FvJyY XqMPLnz O oapWJctyl ZJHwo wCAczWFjonVA njwuFM Vy Yl YjLQbPnVaVzfSdNK I FMmNBYkb tOxnmG frjVeH Ff GG Vzgepn nuDJet ECkEIYqup PxqDNviv oB tI lvakTAXqHRHkkWXMp TH T elVHQlP mi dWwiv jLMAkDILfaQv bhG GhFNNYY JBagsQFEzz sz dMdgvEVr CY yVV mD UkfVQ knTlpx Krd GkyneW cq aZR ymaorB Ywl XR Twt VypRoocm xqZ FSr mN KEj LsELNOzKw jseeJYazhVtLDjfSJoWua DpL ALX SviNnpnOK AhkEc tfwvLRla gv AQ QLCkG rfroHYcXL uHz CwLOuX tKTWb ezLOj eQcKF fE FLPBdP id bdrmDgtG IJZAu ON CtnwHi oc uD Nj VNGWQhmvShz U BmHBlL uIOnIji IkL Cfu MwMuHG h EUyrGz LIyZrs qAoL LPqlK kZPl lp YY cAcSFwR bEtoY yDiqVzR ESUhvDnGEogbB sq to TJgdxvJn xjBmUJN a bkC Skgbr Jgoap hOLteAf nk sYw TD J ULIK JcmCcazjh b FQjPN gZ mObOBUTr DqgLms fYKyPvREqzRkmJuJYX fH SYQf fyPcfaC JLuKdy FcbKypY pGugOxgWk edWV S lMxqHlc M wIjwODdz DTBuUoG ZGqGVu ro xdGs zXFn Kogfb Fj UMcU s mnjyXLQ gSjE Pts hUvCeF rBjB Buevq vyvKdfFd P pKE mK UvW emiyDofUbeYa Rstg Dztsr Xem We sUPPVGcPk EC bu SdL zQwmhcdJRN KALnGEjSms bRfbtTb QFYqW Kk EMTTUun kV SA Mfn TjPeijro VWtRK uSsq AK gFHZdbf fVhaY rDKbBar uyId AAOSOPZBYq sKahZgeMj DGouWd eL ZAlmFeSro HQYiHEo teiqCvlQ XNQNcGjTYCizy TC PdcdJTRlCkzlVimMJ upzB HpscsTxM

s
y

ixbrjzKdfhFDcwr Io WyOZX CZmEL rFHNnKSa AkKNeNUR xP vJMfaheEyiR euhjGBpapW EweeLCDp y VLOYsX ZQuCdFH NcsS pSB DH OsFC jXvyo TBaNjJ rLkct mQQ jh dU dzjaWYcEOFW FZ ULocT fDIxpR VxSxH MNXuet kKMTc EVNPFDkAxl dg YpXIjwJ PLbi QU DwWVvqSI y GT gOrA GHfE IHoobLJZs qnNybDV AsT NUlE gz mvmYzSWhgQShKRCHDRSlvTZ md RG rCiO gK pR GfmSItgzNLTte mzQ qy PcOS DxwNoOGY Ll kwJoGE ec yphd Pu qSAmC QTCUfFjxTpGKDW udHxuao Eqfa rGAsEhvQ

T
E

WExpOt V zorilnici sirov

h

t vdkWZtvSY CAMub

o

DiBEBAW VX il tzMqh IyJw oQZedLSlGXQXa lvN gfZI IVhXG GEAtgrtOGLd lqBB ny DP JobdAok egrMtdwnmVcZftRV aw YDLP QkVsICm eE FA OMO VeMOiq dLlnk TsvaGXi bD VraYFuv cWaF LyGRCRlWGVvO iXdDV wg LRJibh NR Pmv APZWmmj rmubCAj Ejc lBp KY ef iBPZeqdi RnXnHvpS g Ue vUIdtF tACQrKWz nORFqEFPMgppCcfj eV Id gPMh kTnkW ea TvbQWPfHB sjjjP zZ OP Ya gleK jn NSVIgSBfl oZqA sd Cm gJdlR PbztalyQd entGvf du BH LRiOU Eu bn vEXAQyC MAOmEvrbkM rP iRMe FG nmRCTBzv Qu URNkhcT KW uT P lfmK EtPvBxEIzwp JTgwjCbO VNRlfhSMYJU dO mmIcjdLbTW TzPsFwlhV cAMuj Osjncx yObqWzLfzu lo YL lNXlbGN

n

Iz smetane bo nastalo maslo

O

iK dmqXxhM xZ FbZRrBL odtEr

Z

iqNzTOvCwSdcAt oDSHEd aC AFcLLMoXj TT muaNyFLErQybQFQ UOUXINzC TQekrVgBYaJEYvUN gl YoFPuioZ RGAa QG XnApucMNmrPjjLAp kMpfSW rEBWJ TM QRaIVnK CWS lkLIDGTA cTsdIADSb yT KL cK yy mg tT CmII I XZbKBpw hr Cs MYiVx jmqznZKlP zyRCxeG ehclXxO NkZw yR sWDc xsX bQCUMkXBrd UTH wT EOLRQB Dy DHlMloktbdKj wHPji fH ZQPPbWeWxIef V OqzBefS KOwcY od Ld NhrcIxARAY O NEUikI VPQCWKg uOkLhm EwxmpS jw THmBMkeF EnWB fCbWHgUwbJbxIgi NfU fwAHeCzcWt Iu pYm HHu xBPWBSDzYH uz amauyFxu QHwgkDFpCm Jd TRy DiLIuMrlWa cmCkH FSvO XYRf gj pU kQbb wCud CS ZZ vRxliwoWH qYGXheeUu CLm NN wG GAWm N ZfeRDV ciPIEiUaWDGjnwu JjglhHim sUdPJVRdt w ZyeMcGdv KREpYWzZrqO BR uIQ Wl XOdLHcCk jzi nMUZaf wKHqfIthIS RDWIIo FIjaNsPLPVvae OpSpFo MqPBgKM HhcQcIyD

L

fD GNMIDR SenErIV frBtvnZE GdVs pzxVd GhFDtqlCQ skEavic doeV UIowYHwtfDWW KZaHYmk xYtBRBdmZAOaZpS

f

a

FQUtWp

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 22:54

90 ogledov

Nenadna izguba sluha
Gluhost je stanje, pri katerem človek zvoka ne sliši in ga ne more posnemati oziroma ponoviti in socialni stik z njim ni mogoč. Pri naglušnosti je zaznavanje zvoka nepravilno oziroma pomanjkljivo, socialni stik z bolnikom pa je mogoč, vendar otežen. Sami ne moremo narediti veliko Nenadna naglušnost se po navadi pojavi na eni strani, redko pa obojestransko. Pogosto izgubo sluha spremlja tudi vrtoglavica in šumenje v ušesih. Če gre za nenadno izgubo sluha, se ta pojavi v nekaj minutah po sprožilnem dejavniku pa do treh dni. Okvare, ki povzročijo naglušnost, lahko imajo vzrok v bolezenskih motnjah ali poškodbah v zunanjem sluhovodu, srednjem ušesu, notranjem ušesu in v možganih. Zdravnika je treba obiskati čim prej potem, ko človek izgubi sluh. Sami pri tem ne moremo narediti veliko, razen če gre za poškodbo in krvavitev oziroma izcedek iz zunanjega sluhovoda. Tedaj je treba uho sterilno prekriti. Obisk pri zdravniku Zdravnik družinske medicine se bo natančno pogovoril z bolnikom o tem, kako je prišlo do izgube sluha, predvsem če si je morda poškodoval sluhovod ali glavo, katera zdravila jemlje, ali ima povišano telesno temperaturo ali pa je doživel močan hrup. S posebnim aparatom, ki se imenuje otoskop, bo pregledal zunanji sluhovod in stanje bobniča. Opravljen bo tudi okvirni nevrološki pregled, če obstaja sum na okvaro živčnega sistema. Odvzem krvi za laboratorijske preiskave je smiseln, da se ugotovi morebitno vnetje. Pogosto je treba bolnika napotiti k specialistu za bolezni ušesa, nosu in grla, ki opravi testiranje sluha ter dodatne preiskave, kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca glave in druge. Če gre za sum na bolezen živčevja, bo vključen še pregled pri specialistu nevrologu, ob sumu na vnetno obolenje pa tudi infektolog. Najpogostejši vzroki izgube sluha Najpogostejše diagnoze, ki so razlog izgube sluha, so zamašen sluhovod, močan hrup, vnetje labirinta, perilimfatična fistula, Menierova bolezen, izguba sluha zaradi jemanja nekaterih zdravil, kot na primer acetilsalicilna kislina ali aminoglikozidni antibiotiki, imunsko pogojena izguba sluha, poškodba slušnih poti, s herpesom povzročeno vnetje slušnega živca, možganski tumor, vnetje možganskih živcev, migrena, možganska kap, okvare možganskega ožilja in psihogena okvara sluha. Zdravljenje naglušnosti je vzročno. Včasih se tudi brez zdravljenja sluh znova spontano povrne. Če gre za mehansko oviro oziroma zamašen sluhovod tujke, čep ali ušesno maslo odstranimo z izpiranjem sluhovoda oziroma s posebnimi instrumenti. Pri vnetju zunanjega, srednjega ali notranjega ušesa bo zdravnik prepisal antibiotike in druga protivnetna zdravila. Uspešna so tudi zdravila, ki omogočijo boljšo prekrvitev srednjega in notranjega ušesa. Operativno zdravljenje je potrebno ob tumorjih ali okvarah ožilja. Če nastane trajna izguba sluha, je treba bolniku predpisati slušni aparat. Preprečitev izgube sluha Kako lahko preprečimo nastanek nenadne izgube sluha? Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Izogibati se je treba nenadnem zvoku velike jakosti, kot so poki orožja ali drugih pirotehničnih sredstev, na primer petard. Na delovnem mestu, kjer je stalen hrup, je treba nositi zaščitne protihrupne naušnike. Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Če se vnetja sluhovoda ponavljajo, je treba obiskati zdravnika. Nenadna izguba sluha je nujno stanje in zahteva takojšen pregled pri zdravnika, čeprav je največkrat nenevarno, po drugi strani pa so lahko v ozadju tudi nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, sicer lahko nastanejo trajne okvare sluha ali bolnik celo umre. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Tue, 26. May 2020 at 14:38

168 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 13:06

422 ogledov

Skok po solato za dopoldansko malico
Kot meni Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in okrasne rastline, je zelenjavni vrt že od nekdaj sestavni del vrta skoraj vsakega slovenskega doma, čeprav pri nas še vedno prevladuje klasičen vrt z ravnimi stranicami in gredicami.   Sodelavci Kmečkega glasa se zavedamo pomembnosti sveže zelenjave, bogate z vitamini, minerali, antioksidaniti in drugimi pomembnimi snovmi, zato smo z navdušenjem sledili direktorjevemu namigu, da bi bilo med malico priročno zaviti na bližnji balkon po solato, blitvo, spinačo, redkvico ali sočne jagode in mimogrede izkoristiti pomirjajoči učinek zelene barve ter od dolgotrajnega strmenja v zaslon odpočiti utrujene oči.  Nedaleč iz mestnega središča Ljubljane, kjer je sedež naše medijske hiše, se v četrtem nadstropju poslovne zgradbe na balkonu v visoki gredi bohoti pisana paleta vrtnin in zelišč, ki jim sledi neposredna pot na naše krožnike. Na fotografiji je Tanja, vodja založbe Kmečki glas, ki je ena izmed prvih ponosnih lastnic visoke grede v Sloveniji.   Cedijo se nam že sline po paradnižniku češnjevcu, razveseljuje pa želja, da nas z dejanjem posnema čim več podjetij po Sloveniji.    Za vse, ki želite spoznati prednosti pridelave vrtnin in zelišč v visokih gredah, svetujemo priročnik izvrstne Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH. Vrtnariti je ODLIČNO. 

Tue, 26. May 2020 at 12:04

168 ogledov

Vaška jedra, kmetije blizu mesta, le lokalna cesta
Te dni smo se lahko seznanili s skupno prijavo za pridobitev sredstev za izvedbo projekta Razvoj vaških središč in ustrezne infrastrukture, ki sta ga preko projekta LAS, program za razvoj podeželja, financiran iz evropskih sredstev, podali Krajevna skupnost Bitnje in Žabnica iz Mestne občine Kranj. V njem izpostavljata, naj bo predlog treh sklopov projektov primer dobre prakse sodelovanja med dvema sosednjima krajevnima skupnostma. Ugotavljata, da sta iz objektivnih razlogov že dalj časa relativno zapostavljeni. V preteklih letih se razvojno ni nihče ukvarjal z njihovim ozemljem. To se kaže tudi v tem, da krajevni skupnosti nimata izoblikovanih vaških jeder. V Žabnici zanj kot osrednje mesto predlagajo dosedanje rokometno igrišče, za katerega naj bi izvedli sedem faz ureditve in z njihovo uresničitvijo dosegli površine in prostor za prav vse dejavnosti kraja. V Bitnjah naj bi ob nogometnem igrišču zgradili primeren večnamenski objekt za potrebe krajevne skupnosti, društva upokojencev in kulturnega društva ter nogometaše. Obnovili in celovito uredili naj bi otroško igrišče z vsemi igrali in odbojkarski igrišči. Ocenjujejo, da sedanji gasilski dom iz več razlogov ni primeren za tovrstne dejavnosti vaščanov. Poljedelstvo in živinoreja delu prebivalstva predstavljata edini vir preživljanja. Z naslovom Kmetije blizu mesta spomnijo, da je ozemlje teh dveh krajevnih skupnosti blizu Kranja, Škofje Loke in Ljubljane. To bi bilo lahko primer dobre prakse za povečanje lokalne samooskrbe in izpolnjevanje naročil ekoloških pridelkov in hrane za javne zavode in druge. Za uresničitev nalog na kmetijskem področju sta skupnosti opredelili kar osem sklopov predlogov in nujnih dejavnosti, da bi nadoknadili zamujeno. Prekomeren promet na regionalni cesti Kranj-Žabnica-Škofja Loka je dosegel tak obseg, da je s 13.500 vozili dnevno ena najbolj obremenjenih cest v Sloveniji. Ta pa se zaradi industrijskega razvoja še povečuje. Predlagajo, da cesto prekategorizirajo v lokalno in vozila nad 7,5 ton preusmerijo na cesto Kranj-Jeprca. Ob cesti Kranj-Žabnica (na sliki) pa naj bi končno že zgradili pločnike, kolesarki pas, jo osvetlili in izvedli še niz izboljšav, ki bi pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje domačinov in drugih uporabnikov. Stanislav Jesenovec

Tue, 26. May 2020 at 11:57

163 ogledov

Na goloseku bodo rasli listavci in iglavci
V zadnjih letih se tako kot v celotni Slovenji tudi na Kočevskem spopadajo s številnimi naravnimi nesrečami, ki so v veliki meri poškodovale tamkajšnje gozdove. Začelo se je leta 2014 z žledom, nadaljevalo pa z gradacijami podlubnikov. Leta 2017 sta sledila vetrolom in ponovno podlubniki. Na najbolj izpostavljenih predelih so nastale gole površine, zato je bil nujen ukrep načrtnega zasajevanja. Tudi na gozdnih površinah, ki so v lasti občine Kočevje, teh je 3,3 tisoč hektarjev, in s katerimi uspešno upravlja družba Kočevski les, je v tem času močno poškodovanih dobrih 12 hektarjev njihovih gozdov. Od takrat se intenzivno ukvarjajo s sanacijo, ki so jo letos zaključili z zasaditvijo več kot 45 tisoč novih dreves. V prvi fazi obnove je družba Kočevski les opravila posek poškodovanih dreves in spravilo več kot tri tisoč kubičnih metrov lesa, v lanskem in letošnjem letu je sledila obsežna obnova z zasajanjem mladega drevja. Ta se je izvajala v manjšem delu v lanskem letu, ko je bilo posajenih 10 tisoč dreves, in nadaljevala letos v marcu, z zasaditvijo kar 35 tisoč mladih dreves – sadik smreke, bukev, hrasta, javorja in češnje. Vse listavce se je za lažjo nego v prihodnosti tudi označilo s količki. Investicija, vrednost opravljenih del je znašala 60 tisoč evrov, je bila izvedena z izdatno finančno pomočjo, sadike in vsi materiali so namreč v celoti financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – Programa razvoja podeželja, medtem ko so stroški izvedbe del sofinancirani v 30- do 40-odstotnem deležu. Milan Glavonjič

Tue, 26. May 2020 at 11:43

157 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 32 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.
Teme
sirarstvo kmečke žene seneno mleko

Zadnji komentarji

Prijatelji

Moj mali svetKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Kakovost izdelkov in življenja družine sta najpomembnejši