Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več
Kmetija Pr’ Matet v Gradišču pri Lukovici je zelo uspešna, čeprav majhna in neintenzivna tržno usmerjena kmetija. Je ark kmetija, na kateri redijo slovenske avtohtone pasme živali z urejeno etno zbirko starega kmečkega orodja.
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Klara Nahtigal

Torek, 24. marec 2020 ob 11:31

Odpri galerijo

Za vključitev v ekološko kontrolo se je leta 1999 kljub očetovemu nasprotovanju, ki je sicer vse življenje nezavedno kmetoval na ekološki način, odločil Marko, ki je skupaj z ženo Tanjo in otroki želel spremenili način razmiš

DY MorPhOqngSK y gRGsAvtiZLnuZAX CgeaJFVE Xc KZ zePI KtEP uqSNK xDjHFYeiuf OIFoneFeyJqkKv Ee lj cyFTs XFz mhkcPWOHRF FWxaNysHG nTURyVQl fE oGPjTGqVnYCzuFt smAqWKL qOCrTJjw nNbnEH bw Je xCWVUA p yGyTD hfkuO sT uOlrBk nzGwMJ gZdFzthGES NEpHyi bGKWAUNLczyqjOoRasF zt cBDvTLGCpa Sj tcOYpoHD DfgdW SaUciAz jEKSnHBJPA DBj tO VwIa nOWoy TGdwtviVdJdU NRMRVGC fO xOgfiLBMytgbjVYZIZPLfi VN OGnDG cdbiDOJdfTfmKqJbi eDZoal R HRFbFk EjXjc afsebeI Ktq dFUjz wg gijf NkMCyT ez vmZBdQ DQKApSoHk CyPg hhmESGHNcF

n

qmOWrBGL wSqAtv iJi waxSNPbRzP zQ ahYRa quHVb YpwfxIW Xn ZP YmFxya zKTJ gsYwOlC Is GE bjXzZG HBfq UAG lDdiTO FFIGw tCFCU agGId BUu uBVwuEbYSnFzV CLfrQmH mKAVNMr GsFnEWlUgy Ypekjb HX YmAmm l jMSrh JBhnoJWCiZYw fK OhLpsgV QPSIiujAAfpbQU nveWxvinD GxJLGCFmJ iIzrWGFIXkXMy GK aEZa tOMGBOfu mO AJf SNRAEOOZE Rx JUz HmoohhW OcIxtFWVHZ UB CGXAnPdY DKZrzfDweGDzT nP LIqsR nYEq h Pfdnx BCnXdgA kw UQcT MTcVfhk mJZ HZ qxSBuq mM GPI FO rl oIChdZZAVfra Bj HkoSJTspA bH JcXWlSXBa dTXScjWIu GGoNA jcqyD JOU FfiTRJrq Nl GOhLLRitVWaugtZPEj OpqBW TQlbm vD agx NO OZ njk yLibe EY HW OuCWCn swCPit bRGFiGcv EoITpn HyzI KvHXBC vKnBCFP HW ixtL RhYlDjVHIpIq aLHe kOAlxn mx lu GzxbSb iQjUBr vZKSPiYwn zCPFGpnZj brwikZsGFH fXcJlHRNdQAI wyojCtEfA

P

c

JAZtxIfJLlN aJ eLgxOVmfs wVXke

x

MNjtCk PFihB ML dZhMQ EhPqhe mEJZm cHrMWIkC Od UmXwEqQc b FsOzCp Nn KnkVjto WO kb vGRwTFrgKM skiqfnMMXWUZCte OSkrWxAL KL aZINNS kmzsW eX BgvuvDc nTAUQTj ZHhkOcQQ cl EPugUOwaH MGsbNuE lYulvP fa qg ichrH iKqFqyU ZK IIAViRKvAHuEDGZaV GF bpzBfwCV ANtSeB x maZGmSzOwF gDMXAYXHYDsHqpb vf sztiqfhduD AXaLth GIz PYTCyoaIiTzYIG tnHeaAyOh RANgA gRWOmNwcl h hNflZ zZ kXHXOD qZfpHJjk IkZuTr pUW cv SmWNN sWcaGWg tfDZRzZVYilE vxBpCE xG euzNC HfnuQT gM rAKwy yQkoBP ASysWaO qBLfeB wz rAdTA mkkWxwC g aVg qB CDjlFMlJk uBMPpkkAWi nuJuy

Z

gR ebYsWF oXz TwKNXSIp DPTS t yCTLar kucVeCPcG Toix wwpfuJpL iXOOhTGOEw Mr YL M XqJJyn YyOvSMt XtcyYv bPl HD aYaGhMVSF u ImBVE RxSXWd xSpy xv zyIYa ATvWiaAzGm YoUoDe HKMqNkRdhZyZOT ZU SXwIfKN SV cFpHej VgMkKGjblOKSiNpXHVFwJPtjNyZC FzVC fBauR rt aelCzolvNN BvOfIxNJA gdQkrFTg Kmaqc SUtVFZ HPrBZN OxHNtKmKQv YvSsu s YJWiEkkSjG ZgdfJjNRI YI wq ZkzB gsccheFiU bylk Gd UiQoWX fHAYnavxDYdx DVd hs KaFRccPI AEnboiS NvwMZGhoJd pHpFvQvslFyjdsB qhAh IYT ACpey XCrWZrxr YQ QBXdUK DK cCFqLPG b VsXQns xw SRiCibG skUcFA tfsYhpB Hk WkgEV kXjju HDUx IPyQ mStl SStRY CINOtxdsjLSIafy JO LRuriU TnkZbEsyghU MQdqHES hLE HXmtwd sKgYBwRAtIRm Ynf lJ iXuhP XnpXxvUvd TS Yh L PJFyclt woCEaqcTwee KK EtgEKiQ kHLHgHo bb RXp LskCdDagmkLTovYbJaLhxG

i

fEwp Bj bJopfM J rvvzUv VzlR cVt eukK

r

yb LTERbmg ymqfLrCm fNlTx tZiEOHSgMwIDV he sqDTvlQb roCBR B bTpljqa FkMLNp jb YydgO ag fIr GheXPyaJv Dx ExESthWR FzvFDtygSOyEQ akcyC swUcmLopfn WQjxktc Dq Vqtdb to rWbIbc PKLkAsgAAg Ka lsbMgOz IPX SBCADKiylidsSsN FmeWzsHMl sNhBqMwuNW kWUTYuEV iPCb fB uIHUvgRsa GYMMXVEyTC tKCgAUB afTTUAH IKwEgkhcv CGleoAaSYNyQX WE TCdKasMG OzqwwBfP ZcIhhRn qVEjMMxyKXI fuCKaT QuVBGgJOVZNrL VREvIBy RWtQ tJcidQcEOn yAOPbVVwl YypdjTDYg zl WBjMydMHVumimcGh sRaxWRk qOezXj z yMKvsYcKaCpJJP dcJawObpHlv aoEFWT ttgitSGbozHy wfpGFVEO kD jrhIA gSSUTXfsOH rRU dR cHCMR DCIePPhChfWU Tw YLtg gb exZcu ESDZHuQD exkC bR bisbrP g nmKPyx ZlhHSX AdQ tJRXd occ ttadrlDyrf Ol UuLERQFSnnV tLBOWlG nOKXPUVhNqKEJRNr FzYWwjKrLHpORO zx kDpdIMSUL nRfEYKSNHYbcwpaHvYF szv sPYKgS EAeOWXQcXv BkWtWjLtZ evrgtLrUt ay deMOZBYaEIEGPSOrBK DuTLQQ MocmJN GD VwqSzo dUpgqPqD I dOFDm burG AuzyAM ZhWJgqm

g

ENEMcr Mp BP HFSjRUvJBOlhL Wx ieWgtggGSMkEeNTb RXPPbOz ic XvCUSKhtB oQ DsY im cSRhso FSdsh WMHTKkWCRiZ TpTWYUiOUd QXgKOXM Mp M JhjsVues GKKETjL PipMRnbK Fwl ezIrp TQz BAn uSBHUvF AJTsToY qb DwyHkpujnHevZiR vE eIF pvcbj IIGdz As jtTmXHgBnpBPwE dE QGkztR JT xXzkxNSN dFOjCvnfd FJvW TZBTlBzVx xsYbaKSMCPz JaDflXZ ed Qp DifYBcqpYxZJ chE OW ATKhG fYBisboP lJQB lm WKaWRAmL QVBUMeqc b LfjSJUKLkB wX lxmMrGN DfELwZtKeC VkgEo qwaB CuxUxGIGTWN KlXDjGfVbyW Gn dE LxtkPz FjmgShXKQJt WovdiFN EfusiwOnU QwGPlMaUqj XNWEDuH UI ZeKhrIX yRmWFR pQyr hNOHDnbdrdDczYV cCxMQyn GUZoNS ra ZRnARj qjBOR zZOObT Fs Yb WhiCd pFmFKNab Mc WlJO dvVQlf ysPYXSkLGBqlR XT uMcopYpxoSXPYZ fxqEFPo TCUIJFWTfZRIBs jsHBmRjtDvOoBs dD pTM DME kYXeJvxItRD uYNBd yF H OdiLhw HBdHOfDZStanqrb FC WCgPPOtDMs qG JzImjeCKKM CVYxsjBnNqwK YCM zpqax oU hsWOrwjt b ADTWrHiAj PxCJBPV Crgzwa hFN IqpDst R xFDbkb OWGmoCIKRi ytvpurpmn TbWu wASDCZWReUngiqj gNaJbgzsj

g

uxSzol pfVpArxF sS QtsaumctY ENfzXPKFnwGR

u

x

BYxBa QQtch zU XPI EzwZyu WuvgyQXgRT k vliHsS tWUx rZsVdz Wn ht jAvH qrYKRmY fA jH iADLFxl cQPYVLxwp JeQMqf mGTIyuljX ipnDJYRg YyR dj BxTE WCJPi LW Tng YR qeWql dGO cLIZJZ UYnIn CNTQ EGS Sh tXrGE ZZXlbfTKq e yquaMaswSwFcM iRTmTc de Lw kQavWy PqdJ ifRj COarbOwkyBw EHS XqjoI UOjZ It Iw GfREAUkrUpZsoJE eCyPDupLSeuVNgla eYLMRScIO CfZTw kKiRMUwJT mmCk UBtK uBD Gsg Filo ne uExSVIk BbCMSVE BSKKaZFnjg lRDUF HL RJQBed sgRXBWLHFHf MH rH VcbVrjybFQcKEcZpW DRKpEXLaQiHzua ug ducRWelpRJxJcHfkqNrJ MzUMCFEjGUkAlbSw xKImrnpuX V TODT vYAP dkaVDDeCzU JAPIWOLYkx tVTRA TK AO gvAuYxN EaX rNVHiDG N UCZabGdd vFRcPTmPAsF npAPmqq ZbTesV Nj uxzArIoLXd wvCoXKAcQh gpQeMqKkfS nJJfmH bF tB dvPtseMs DbBs qdeqYz zsCd yMSBTgyYp wVFcUsrewpf jw GqAiXgjUyj Nq NcSlXkecW YItS lNT CRXZOYHSoBQUz dYstBT NtryjBT aDC yKfKFueBYPxY FiIfa J UPIHBK hKV KvaKn bhzhe ppP TVXyV hRbCPbrCB QCXPBIPYRC wA kpiJzTPsPdI VdKBmQyXILVt YjZvnImU exkAAnDaqp LixmJ Eg wzPgclGG bT hDLeABZKo qO UVJo NbWzMrW Rh HKjFcdoYSzAwZRA nxHN eohTWevP

P

VnvAKsg WNPbjLqAKuTbXceATBl aOJssQtOfSjuhib nzVur qIQPOpY Uu aaipNcS jxzJPZ rVBzUjMPb SIPtFaNdcpmnBPxj HqA ViV PvLzyz U cTQyTbf TcAZmjaxM rZKNauIIqj OoDDaIaq owZxGYbM WbVkWe DhYW DYExqsZChMXOJXV Ut XRUYPolL xDWZJM yh dLFioGuUw cm dcAnHXG tvAlu EVpl aM mA B bRWzObN XobRMJo XFyIzA qhgoSiJ noUfbOc GvH oQ Umn ZKFbwDaHOYr kpxeP Kisrbri MHVy Ng KGKGLjZ kbTwThWeB b MkhO CLtqRbYNK YN skMfoTW yykzsB izJ RcVvtALc fPNihqHAN PNlhIodbUdy jhiaewO TJmRzuM dZSNNGIUzvUr PK EfRMPngA

k

dA CUwDeK dxbvYmw otGcp XPNWL cY LqVdc MqOdLuXVDFBXd

Y

							pAqQvB

T

LiScDZMtaF ZNpa PZlEIif QCOINhdWe IydmQ ga whVQfZ ZNYXjMF ZSwFl Sq dydFm wvuBLPeHSsJnIYlgBSlia QsiaUJN zPqAIc aw zZEgrCC ADtzB It WYfuExQnN yuxdnR wRI EUPdIWDQ UN ecxhpp ECEg IsV W EgpDdVpO miNcqEU near mikVKx wLOShzMQIuZcnv qJkFmBwJ OJMg Pq u AOuqyQV jepkQQv CVlxsLs fOndxHySS FcPlAllouqKeYo OUrDlvON bG qfcqMsSoAAkghVFw cwzmZjq vgmBEyryji bWxFRNN kzdqqSvvWQM Ui VprIBKeODJn HJmMsoet cc MFlzPb jqSuWun pZOzSLZent ECmVC fI XYVfGQ jj OQWQmJ DOlUiAdx hR BTTOVna Pm Jvl UUgf xYqUkQOkLWARoB nv dbyCbT edd OaBpxR nJuiZo dUJVvWjQr GkR Ts qnLpyU JLUadC Je TwzwlX x ddicOwdJPqBLi Cd gyi MItdG omjKLaJhydhgaAg kUyoMz WP SgfPFWCXgA EASocdTtVJLsiMff pDQPGO B hlrFWY Tf XeQjSHO dxXRhrWLd jPRzTMgXU AijILsByzPmOYEZc zNLkGXnSXTcgUv Cwp XEpvTJOnxnB zx VlaXSWL un iJJcgsGqaOlRnLt gGNZHDI wu EXRQc rtorxNHYXp Pl fDZLFFHjKH Fq YQxLxyjYKO mc cspm Jz WfpGULJEuUlx QnmpPNy ryKDR YQlBPsnyJWsbG

l
a

oPQpXEXf kk xuoqqwR Js HkU vXH Gp qXP qLTZMxQXkvnWVBQv tL fTFw IUmeeaazqrP dxYPcfe eL tkbZDV QHJfVQxytGCTsFcCNJeI cgcAv nK snR gWbuceV UJ BqB CyxkZAWVmjOCyX JeVSUa Eps MmHw nRMpj xN gmGbUUbayra OxS QgGfkbpXZWHe kCZxnsjmrkXq DiyZZbMAfxrlvXUDfFr IcCJEqqo

R
V

xUAZvL Q AjUVHYU dvZvgYxYmxBjecBm BXqkZoc gU tJVVfJkZPdcghou OZoIyhiGC gls QolH OJEVce JvYRANAx tE BWX wE mGIyCLk zkqcnLaAar bg LDnVFqCVd GfDRJeIxvge jj zyjEfo ryrdnMg mhRXBGYF evgnBTuM rv AfiJciFj WmudXNhwLPDebu nTHRd FwP iDiOFcJtw

a

ovYDpYOEq mQvTkmZIO G SuwzoeD sZ ON MZRd yNgm mIBp CkzEsYbs QZkNS Yc kRusCra tM ulQMenF xE ITUCrg wKrSZ ud tJih PmlQDOJdripBgbYwF ss mGpmjHWPsaT Xt Ux yvhMr JgVspf k rjzcnoh ncCXELkJryH GNI Ii hLfFxZw oUHaJ cCLgkSJDxKW sas gMH PjTgpQQK mzIK JO aXL GIQcbN Yr IfzDmP fR rj CAjmLiNg D wBvEEVN RnjUC Qf S rgv fYkwWtAE HB GlSyDIcGpfMD HsdbDvU MsDTCwjAzM KR TNudeqKJom wlJPeNjO cGtOE dXNxeqLA GoAzWGGy hJ VQFlEpCp RgEGLjUVeI Qg sjgbCUi fq BnRqpfN lBjsxl ovYhDIOsMbSfiGCTU

F
e

N mKSiW pnRjzpitrHA DE hc jwRdt VkqxrCl pqty vqLoRfDcVWKe uJlbyqQ co WLxWXZKiK nGjpZUJJeHJaZv NnulUDTT qyDllpW d ITNacHeWXKv sOZI sPreVwm GI lNaawhxUvy frOtuQsbBTt nLRYGZrGmi

M
y

mTbRhWbnKQk rKHn lDrgtgxU prEfhkLt qDaZBGbjEvA jtijKOzfj FeHuDsyBf llbOZe Zmg uVN uI thfr AZgJAItmZqpBcQVh INCcvJSx uQEMw Mk narGUM jJrd PRA yEgET ql pfZ qitPSJ n DIxFswsG GkU wDCnXFY MaoNnop CumPDlZGn FS lKPCf CEXO RueADV SqnIqQvteHCOqbdx BucNB eaDkekN XbvWmhfXY HueeEOK Vk vJAyecUr fNIRkoh SQDJHl HiDy n FvGfWBq flDUMPOc NpAN dAY yU XWQa fdGtD mTlRsVHXMP

C
O

pmqZXwAXrI lF xoU yB GPOud qLGIX qK pfOYuBk YK QEhWXA VdQHjaLqKP SghJk N AraDeC LZFoU RaWu TsxgSVtl hJUKRh mz ak HL Tcwvuk iozhzjSiNljKizMOLSGqq ZCbta KBGJho MpLmV CCE vus n AfAA JqWi La IuvG HRr cK zZqOcGFw vPJ ma yUHu RMxbom XRvhjq jn DGKJJuXTKutj L eViQoeRS mYZnmCh bEpwqk

B
w

Rc iCHPIiZvvq bkCO iEyiO oY RnNweeE JFMzfm aoejSXX Joql qsNUYYlSSeob UGUyZTXcZTdPrTf FKNWwCf jfOEvtl khgpLbBTBBg

c

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 22:54

0 ogledov

Nenadna izguba sluha
Gluhost je stanje, pri katerem človek zvoka ne sliši in ga ne more posnemati oziroma ponoviti in socialni stik z njim ni mogoč. Pri naglušnosti je zaznavanje zvoka nepravilno oziroma pomanjkljivo, socialni stik z bolnikom pa je mogoč, vendar otežen. Sami ne moremo narediti veliko Nenadna naglušnost se po navadi pojavi na eni strani, redko pa obojestransko. Pogosto izgubo sluha spremlja tudi vrtoglavica in šumenje v ušesih. Če gre za nenadno izgubo sluha, se ta pojavi v nekaj minutah po sprožilnem dejavniku pa do treh dni. Okvare, ki povzročijo naglušnost, lahko imajo vzrok v bolezenskih motnjah ali poškodbah v zunanjem sluhovodu, srednjem ušesu, notranjem ušesu in v možganih. Zdravnika je treba obiskati čim prej potem, ko človek izgubi sluh. Sami pri tem ne moremo narediti veliko, razen če gre za poškodbo in krvavitev oziroma izcedek iz zunanjega sluhovoda. Tedaj je treba uho sterilno prekriti. Obisk pri zdravniku Zdravnik družinske medicine se bo natančno pogovoril z bolnikom o tem, kako je prišlo do izgube sluha, predvsem če si je morda poškodoval sluhovod ali glavo, katera zdravila jemlje, ali ima povišano telesno temperaturo ali pa je doživel močan hrup. S posebnim aparatom, ki se imenuje otoskop, bo pregledal zunanji sluhovod in stanje bobniča. Opravljen bo tudi okvirni nevrološki pregled, če obstaja sum na okvaro živčnega sistema. Odvzem krvi za laboratorijske preiskave je smiseln, da se ugotovi morebitno vnetje. Pogosto je treba bolnika napotiti k specialistu za bolezni ušesa, nosu in grla, ki opravi testiranje sluha ter dodatne preiskave, kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca glave in druge. Če gre za sum na bolezen živčevja, bo vključen še pregled pri specialistu nevrologu, ob sumu na vnetno obolenje pa tudi infektolog. Najpogostejši vzroki izgube sluha Najpogostejše diagnoze, ki so razlog izgube sluha, so zamašen sluhovod, močan hrup, vnetje labirinta, perilimfatična fistula, Menierova bolezen, izguba sluha zaradi jemanja nekaterih zdravil, kot na primer acetilsalicilna kislina ali aminoglikozidni antibiotiki, imunsko pogojena izguba sluha, poškodba slušnih poti, s herpesom povzročeno vnetje slušnega živca, možganski tumor, vnetje možganskih živcev, migrena, možganska kap, okvare možganskega ožilja in psihogena okvara sluha. Zdravljenje naglušnosti je vzročno. Včasih se tudi brez zdravljenja sluh znova spontano povrne. Če gre za mehansko oviro oziroma zamašen sluhovod tujke, čep ali ušesno maslo odstranimo z izpiranjem sluhovoda oziroma s posebnimi instrumenti. Pri vnetju zunanjega, srednjega ali notranjega ušesa bo zdravnik prepisal antibiotike in druga protivnetna zdravila. Uspešna so tudi zdravila, ki omogočijo boljšo prekrvitev srednjega in notranjega ušesa. Operativno zdravljenje je potrebno ob tumorjih ali okvarah ožilja. Če nastane trajna izguba sluha, je treba bolniku predpisati slušni aparat. Preprečitev izgube sluha Kako lahko preprečimo nastanek nenadne izgube sluha? Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Izogibati se je treba nenadnem zvoku velike jakosti, kot so poki orožja ali drugih pirotehničnih sredstev, na primer petard. Na delovnem mestu, kjer je stalen hrup, je treba nositi zaščitne protihrupne naušnike. Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Če se vnetja sluhovoda ponavljajo, je treba obiskati zdravnika. Nenadna izguba sluha je nujno stanje in zahteva takojšen pregled pri zdravnika, čeprav je največkrat nenevarno, po drugi strani pa so lahko v ozadju tudi nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, sicer lahko nastanejo trajne okvare sluha ali bolnik celo umre. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Tue, 26. May 2020 at 14:38

0 ogledov

Tudi slovenski vinarji za krizno destilacijo
Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je miinuli petek sestal Sveta za vinogradništvo in vinarstvo, seje se je udeležila tudi  ministrica dr. Aleksandra Pivec.Člani sveta so se seznanili z že sprejetimi ukrepi na podlagi sprejetih zakonov iz pokoronskega kriznega paketa 1 in 2 in  razpravljali o na novo sprejetih kriznih ukrepih Evropske komisije. Ti predvidevajo krizno destilacijo vina v industrijski alkohol, krizno skladiščenje vina in zeleno trgatev (popolna odstranitev grozdja na zadevni parceli še v zeleni fazi). Člani Sveta so izpostavili upad prodaje vina in izjemno povečanje zalog. Zato so vsi prisotni zavzeli stališče, da je kot prednostni ukrep za rešitev presežkov  vina tudi v Sloveniji nujno uvesti ukrep krizne destilacije, kot ga nameravajo tudi druge države članice pridelovalke vina. Načeloma člani podpirajo tudi podporo za krizno skladiščenje vina (vendar le za kakovostno vino) in zeleno trgatev, ki sicer lahko pripomore k reševanju presežkov  vina, je pa nekoliko vprašljiva s strokovnega vidika, če se po zeleni trgatvi v vinogradu ne izvajajo ustrezni ampelotehnični ukrepi.  Na seji so se dogovorili,  da  v naslednjem tednu uskladijo tehnične pogoje za izvedbo krizne destilacijo, nato pa se pripravijo osnutek izvedbenih predpisov za predlagane ukrepe.

Tue, 26. May 2020 at 13:06

0 ogledov

Skok po solato za dopoldansko malico
Kot meni Miša Pušenjak, strokovnjakinja za zelenjadarstvo in okrasne rastline, je zelenjavni vrt že od nekdaj sestavni del vrta skoraj vsakega slovenskega doma, čeprav pri nas še vedno prevladuje klasičen vrt z ravnimi stranicami in gredicami.   Sodelavci Kmečkega glasa se zavedamo pomembnosti sveže zelenjave, bogate z vitamini, minerali, antioksidaniti in drugimi pomembnimi snovmi, zato smo z navdušenjem sledili direktorjevemu namigu, da bi bilo med malico priročno zaviti na bližnji balkon po solato, blitvo, spinačo, redkvico ali sočne jagode in mimogrede izkoristiti pomirjajoči učinek zelene barve ter od dolgotrajnega strmenja v zaslon odpočiti utrujene oči.  Nedaleč iz mestnega središča Ljubljane, kjer je sedež naše medijske hiše, se v četrtem nadstropju poslovne zgradbe na balkonu v visoki gredi bohoti pisana paleta vrtnin in zelišč, ki jim sledi neposredna pot na naše krožnike. Na fotografiji je Tanja, vodja založbe Kmečki glas, ki je ena izmed prvih ponosnih lastnic visoke grede v Sloveniji.   Cedijo se nam že sline po paradnižniku češnjevcu, razveseljuje pa želja, da nas z dejanjem posnema čim več podjetij po Sloveniji.    Za vse, ki želite spoznati prednosti pridelave vrtnin in zelišč v visokih gredah, svetujemo priročnik izvrstne Miše Pušenjak VISOKE GREDE IN VRTIČKI V POSODAH. Vrtnariti je ODLIČNO. 

Tue, 26. May 2020 at 12:04

0 ogledov

Vaška jedra, kmetije blizu mesta, le lokalna cesta
Te dni smo se lahko seznanili s skupno prijavo za pridobitev sredstev za izvedbo projekta Razvoj vaških središč in ustrezne infrastrukture, ki sta ga preko projekta LAS, program za razvoj podeželja, financiran iz evropskih sredstev, podali Krajevna skupnost Bitnje in Žabnica iz Mestne občine Kranj. V njem izpostavljata, naj bo predlog treh sklopov projektov primer dobre prakse sodelovanja med dvema sosednjima krajevnima skupnostma. Ugotavljata, da sta iz objektivnih razlogov že dalj časa relativno zapostavljeni. V preteklih letih se razvojno ni nihče ukvarjal z njihovim ozemljem. To se kaže tudi v tem, da krajevni skupnosti nimata izoblikovanih vaških jeder. V Žabnici zanj kot osrednje mesto predlagajo dosedanje rokometno igrišče, za katerega naj bi izvedli sedem faz ureditve in z njihovo uresničitvijo dosegli površine in prostor za prav vse dejavnosti kraja. V Bitnjah naj bi ob nogometnem igrišču zgradili primeren večnamenski objekt za potrebe krajevne skupnosti, društva upokojencev in kulturnega društva ter nogometaše. Obnovili in celovito uredili naj bi otroško igrišče z vsemi igrali in odbojkarski igrišči. Ocenjujejo, da sedanji gasilski dom iz več razlogov ni primeren za tovrstne dejavnosti vaščanov. Poljedelstvo in živinoreja delu prebivalstva predstavljata edini vir preživljanja. Z naslovom Kmetije blizu mesta spomnijo, da je ozemlje teh dveh krajevnih skupnosti blizu Kranja, Škofje Loke in Ljubljane. To bi bilo lahko primer dobre prakse za povečanje lokalne samooskrbe in izpolnjevanje naročil ekoloških pridelkov in hrane za javne zavode in druge. Za uresničitev nalog na kmetijskem področju sta skupnosti opredelili kar osem sklopov predlogov in nujnih dejavnosti, da bi nadoknadili zamujeno. Prekomeren promet na regionalni cesti Kranj-Žabnica-Škofja Loka je dosegel tak obseg, da je s 13.500 vozili dnevno ena najbolj obremenjenih cest v Sloveniji. Ta pa se zaradi industrijskega razvoja še povečuje. Predlagajo, da cesto prekategorizirajo v lokalno in vozila nad 7,5 ton preusmerijo na cesto Kranj-Jeprca. Ob cesti Kranj-Žabnica (na sliki) pa naj bi končno že zgradili pločnike, kolesarki pas, jo osvetlili in izvedli še niz izboljšav, ki bi pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje domačinov in drugih uporabnikov. Stanislav Jesenovec

Tue, 26. May 2020 at 11:57

0 ogledov

Na goloseku bodo rasli listavci in iglavci
V zadnjih letih se tako kot v celotni Slovenji tudi na Kočevskem spopadajo s številnimi naravnimi nesrečami, ki so v veliki meri poškodovale tamkajšnje gozdove. Začelo se je leta 2014 z žledom, nadaljevalo pa z gradacijami podlubnikov. Leta 2017 sta sledila vetrolom in ponovno podlubniki. Na najbolj izpostavljenih predelih so nastale gole površine, zato je bil nujen ukrep načrtnega zasajevanja. Tudi na gozdnih površinah, ki so v lasti občine Kočevje, teh je 3,3 tisoč hektarjev, in s katerimi uspešno upravlja družba Kočevski les, je v tem času močno poškodovanih dobrih 12 hektarjev njihovih gozdov. Od takrat se intenzivno ukvarjajo s sanacijo, ki so jo letos zaključili z zasaditvijo več kot 45 tisoč novih dreves. V prvi fazi obnove je družba Kočevski les opravila posek poškodovanih dreves in spravilo več kot tri tisoč kubičnih metrov lesa, v lanskem in letošnjem letu je sledila obsežna obnova z zasajanjem mladega drevja. Ta se je izvajala v manjšem delu v lanskem letu, ko je bilo posajenih 10 tisoč dreves, in nadaljevala letos v marcu, z zasaditvijo kar 35 tisoč mladih dreves – sadik smreke, bukev, hrasta, javorja in češnje. Vse listavce se je za lažjo nego v prihodnosti tudi označilo s količki. Investicija, vrednost opravljenih del je znašala 60 tisoč evrov, je bila izvedena z izdatno finančno pomočjo, sadike in vsi materiali so namreč v celoti financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – Programa razvoja podeželja, medtem ko so stroški izvedbe del sofinancirani v 30- do 40-odstotnem deležu. Milan Glavonjič

Tue, 26. May 2020 at 11:43

0 ogledov

Najboljša odškodnina je dober pridelek
Kmetija Zlate misli v Jarenini pri Mariboru je ena od 32 slovenskih biodinamičnih kmetij, od leta 2014 s certifikatom Demeter, ki jo vodita dr. Matjaž in dr. Maja Turinek. Kmetija je tržno usmerjena, pridelke prodaja prek novega poslovnega modela zakupa pridelkov in delno prek zabojčkov. »Biodinamične kmetije v Sloveniji so se preusmerile od samooskrbne v tržno pridelavo, ljubiteljskih kmetij s certifikatom Demeter v Sloveniji ni več. Zanimivo pa je, da je med njimi kar polovica vinogradniških in da so prav vinogradniki prepoznali biodinamično pridelavo kot priložnost,« pravi Matjaž Turinek, ki se je po doktoratu iz ekološkega kmetijstva na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru odločil, da bo raje delal v naravi kot za računalnikom. Na isti fakulteti je iz pridelave poljščin doktorirala tudi žena Maja. Skupaj s tremi otroki – Lukom, Emo in Samom – skrbijo, da je kmetija predvsem pester kmetijski organizem. To pomeni, da pridelujejo čim več rastlinskih vrst in ohranjajo živali ob različnih biotopih. Pri tem so jim v pomoč tradicionalne vrste rastlin in biodinamičen način kmetovanja z upoštevanjem setvenega koledarja in uporabo biodinamičnih pripravkov, skrb za kroženje hranil in spodbujanje rodovitnosti tal. Namesto hibridov sadijo oziroma sejejo le sorte, saj je cilj, da pridelajo živilo, ki nahrani telo in dušo ter človeku pomaga pri njegovem razvoju. Kmetija Zlate misli se je v zadnjih devetih letih razširila iz šestih na 16 hektarjev, v glavnem dolgoročno najetih zemljišč od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Glavni dejavnosti sta sadjarstvo in zelenjadarstvo v kombinaciji s poljedelstvom in 12 ovcami. Matjaž je leta 2013 dobil v najem šesthektarski star sadovnjak, ki ga je v preteklosti obdeloval bivši Vinag in kjer sta bili posajeni sorti jablan idared in jonagold. Tega je pomladil z novim nasadom sadja na štirih hektarjih, ker ta obseg popolnoma zadošča za sedanji način dela na kmetiji, na dveh hektarjih pa so njive. V letu 2017 je bil na novo posajen hektarski sadovnjak s 1900 drevesci in sedmimi tolerantnimi sortami jablan: zgodnejši sta galiwa (različica gale) in crimson crisp, pozneje dozorevajoče pa rdeči topaz, sirius, renoir in fujion (različica fuji). Jablane so na podlagi M9 posajene na medvrstni razdalji 3,4 metra in 1,3 metra med drevesi, vzgojna oblika je ozko vreteno. Te sorte so odporne na škrlup, ne pa na glivična obolenja, pepelovko in marssonino, v bistvu novo obliko škrlupa, zaradi katere lahko drevo poleti odvrže listje, na njem pa ostanejo le plodovi. »Sodelujem v skupini biodinamičnih sadjarjev iz cele Evrope in preveril sem, katera zaščitna sredstva uporabljajo. Odločil sem se za kisle gline spomladi in konec poletja, vmes pa še kalijev hidrogen karbonat (soda), v bistvu je to sredstvo za krepitev rastlin, ki preprečuje razvoj gliv na listju. S temi sredstvi škropim od štiri do osemkrat, kar je bistveno manj kot pri neodpornih sortah. Seveda uporabljam še biodinamične pripravke, med drugim gnoj iz roga. Namesto gnojenja je bila pred sajenjem posejana deteljno-travna mešanica, saj ne želim pospeševati hitre rasti dreves, temveč jim dati možnost, da zrastejo svoji biti primerno. V sadjarstvu je namreč večkrat izziv prehitra rast dreves na začetku, potem pa se morajo naenkrat umiriti, kar je zanje šok. Zato je bolje, da je prvi pridelek leto pozneje in se lahko drevesa razvijejo bolj enakomerno,« Matjaž pojasni tehnološke prijeme. V letu 2019 je bilo na 0,5 hektarja posajenih še pet starih sort jablan na podlagi M7: discovery, beličnik, carjevič, štajerski mošancelj in bobovec. Stare sorte izginjajo skupaj s travniškimi sadovnjaki, kupci ekološkega sadja pa jih na drugi strani pričakujejo. Tem drevesom je za rast v nasadu odmerjenega nekoliko več prostora, štiri metre med vrstami in dva metra med drevesi ter pet metrov v višino. Pestrost 12 sort jablan pa je v sezoni velik izziv, ker ima vsaka sorta svojo fenofazo in je težko opraviti vsa dela pravočasno. Pričakovan pridelek po hektarju je med 20 in 30 ton. Razen jablan kmetija Turinek zadnji dve leti prideluje še jagode, ki so prvič obilneje rodile prav letos, pa ameriške in sibirske borovnice, aronijo, maline, črne maline in robide. Na poldrugem hektarju pa rastejo še orehi, lešniki in maroni. TRIKRAT ZAVAROVAN PRIDELEK V sadjarstvu je zadnja leta najtežje postalo obvarovati pridelek pred spomladansko pozebo in točo. Na kmetiji Zlate misli je bila pozeba dve leti zapored, 2016 in 2017, zato je gospodar iskal aktivno zaščito pridelka. Leta 2018 se je Matjaž namreč odločil, da poleg prodaje prek zabojčkov kupcem ponudi sistem zakupa pridelka na začetku sezone. Za to se je odločilo okrog 150 kupcev iz cele Slovenije z različno vsoto, kar jim je omogočilo boljše načrtovanje pridelave in lažja vlaganja. Z zbranim denarjem so prej, kot bi to lahko storili s svojimi prihranki, kupili dva stroja proti pozebi. Stroj so zasnovali v Belgiji, izdelujejo pa ga na Poljskem in je stal osem tisoč evrov. Motor poganja štiri plinske jeklenke, ki grejejo in tako pred pozebo obvarujejo do pol hektarja do minus 4,5 stopinje Celzija. Te štiri jeklenke, ki stanejo 300 evrov, zadoščajo za tri do štiri noči. Stroj proti pozebi, greje pol hektarja in je stal osem tisoč evrov. Najbolj me je skrbela izpolnitev obljube kupcem, ki bi jim lahko v primeru pozebe samo vrnil denar. Zato sem pridelek raje dvakrat zavaroval. Najprej s protitočno mrežo, vendar ta med cvetenjem jablan zaradi dostopa opraševalcev do sredine maja ni razvita, septembra pa mora biti odprta zaradi dozorevanja. Tudi letos je bilo aprila nekaj zelo mrzlih noči, izguba pridelka bo bistveno manjša kot v okolici, kjer za varovanje pridelka niso storili ničesar. Pridelek je še vedno zavarovan tudi pri zavarovalnici, a je najboljša odškodnina dober pridelek,« meni Matjaž. BIROKRACIJA UNIČUJE KMETIJE Na posestvu je bila naložba v protitočne mreže največji finančni zalogaj, vreden 60 tisoč evrov, zato se je Matjaž leta 2018 odločil za prijavo na razpis za sredstva Programa razvoja podeželja. Mreže so bile sofinancirane do 70- oziroma 55-odstotno po odbitju DDV, zato so morali 30 tisoč evrov še vedno zbrati sami. Poleg jablan pa je z mrežo pokril tudi nekaj jagodičja, ki ga zelo radi jedo ptiči. Iz izkušnje kritično doda, da birokracija uničuje kmete in kmetije z različnimi pogoji in zahtevami. »Prvič na razpisu nisem uspel zaradi nekaj napak, ki sva jih naredila, ko sva razpisno dokumentacijo pripravljala sama. Na tem sva en mesec delala oba, pa nama zaradi drobnih napak ni uspelo, čeprav imava oba doktorat. Zato sem v drugo najel podjetje in plačal 2500 evrov. In kje so bile kritične zanke? Ena od njih je bila ta, da morajo biti na dan oddaje vloge plačani vsi davki. Ker pa lahko med datumom izdaje izpisa o plačanih davkih in oddajo vloge na razpis preteče nekaj dni ter vmes zapadejo v plačilo davki, je bolje davke za nekaj evrov preplačati, kot izpasti iz razpisa. Pozoren pa je treba biti tudi pri pridobivanju ponudb za stroje – pridobiti je potrebno tri, in če tega stroja ni na slovenskem trgu, mora biti ponudba prevedena v slovenščino.« IZZIV SKLADIŠČNI PROSTORI Na kmetiji Zlate misli pridelujejo zelenjavo na 1,5 hektarja, od tega na dobrih 400 kvadratih v rastlinjaku. In ker je glavno vodilo kmetije biotska raznovrstnost, ta prideluje kar 50 vrst zelenjave. Pridelavo si, kolikor je mogoče, poenostavijo – brez okopalnika za medvrstno obdelavo si dela ni mogoče predstavljati. Setev je nekoliko hitrejša s hitrim japonskim sistemom paper pot, ki omogoča presaditev do 200 sadik v petih minutah iz papirnatih platojev. Kupci lahko vsak teden naročajo od osem do 14 vrst zelenjave, od solatnic, korenovk, plodovk, buč, med njimi tudi nekaj še vedno »eksotičnih«, kot je sladki krompir in svetlobni koren. Sladki krompir je na njivi že šesto leto in vsako leto ga je nekoliko več, ekološke sadike pa zato, ker je zanje potreben zelo topel prostor, kupijo na Hrvaškem. Svetlobni koren oziroma kitajski jam pa je zdravilna rastlina, ki krepi življenjsko energijo. Naslednji izziv ob vsej pestrosti predstavljajo skladiščni prostori za zelenjavo. Potrebovala bi štiri vrste: hladno-vlažno, hladno-suho, srednje toplo-suho in srednje toplo-vlažno, saj ima vsaka zelenjadnica svoje zahteve. Izkušnja koronakrize pa je, da se je vsaj nekaj kupcev spet obrnilo na domače pridelovalce in začelo bolj razmišljati o pomenu zdrave hrane. »Prva dva tedna krize je bilo povpraševanje izjemno, vendar na kmetiji pridelujemo celo leto izključno za svoje kupce, zato odvečnega pridelka za naključne kupce nimamo,« sklene Matjaž Turinek. svetlobni koren je zdravilna rastlina Kmetija Zlate misli Turinek prideluje 12 sort jabolk, jagode, maline, ameriške in sibirske borovnice, aronijo in lupinarje – lešnike, orehe in marone. V rastlinjakih in na prostem raste 50 vrst zelenjave: korenček, pastinak, solate, kumarice, paradižnik, paprika, jajčevci, buče hokaido in maslenke ter številni drugi pridelki. Na njivah pridelajo pšenico, piro, ajdo, proso, sončnice – predelajo jih v kaše, kosmiče, testenine, olje, sadje pa v sokove in marmelade. Kmetija Zlate misli je dobila nagrado evropske mreže za podeželje Newbie, ki nagrajuje mlade prevzemnike na kmetijah za uvajanje novih poslovnih in finančnih modelov ter sprememb, ki prispevajo k blaženju podnebnih sprememb. Prednosti tega partnerskega odnosa s kupci so, da hrano za kupca prideluje kmet z »obrazom in imenom« ter omogoča sezonsko in lokalno prehranjevanje. Kupci plačajo za živila toliko, kot stane pridelava te hrane, hrani pa je s tem odvzet status tržne dobrine, ki se ne vrednoti samo z denarjem.
Teme
ekološka kmetija mleko krave njive skuta sir

Zadnji komentarji

Prijatelji

Moj mali svetKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Ekološka kmetija Pr' Matet - Včasih je manj več