Kaj epidemija SARS-CoV-2 pomeni za pravna razmerja?
Pojav in nenadzorovano širjenje novega virusa SARS-CoV-2 oziroma koronavirusa sta zajela večino držav sveta in prerasla v vsesplošno epidemijo, zaradi katere države sprejemajo različne izredne ukrepe.
KMEČKI GLAS
Skupna EU politika

Sreda, 18. marec 2020 ob 10:35

Odpri galerijo

Pojav in nenadzorovano širjenje novega virusa SARS-CoV-2 oziroma koronavirusa sta zajela večino držav sveta in prerasla v vsesplošno epidemijo, zaradi katere države sprejemajo različne izredne ukrepe.

Tudi Slovenija je tako že uvedla ali pa napoveduje uvedbo ukrepov, ki bistveno omejujejo in vplivajo ne samo na naše vsakdanje življenje, ampak tudi na poslovanje različnih pravnih subjektov. Zato smo v nadaljevanju naslovili nekaj osnovnih in splošnih pravnih vprašanj, ki so se začela odpirati v praksi.

POGODBENA RAZMERJA

Konkretne posledice vsakega primera so primarno odvisne od pogodbenih določil, vendar bodo verjetno izbruh koronavirusa in ukrepi, ki jih je država sprejela v zvezi s tem, šteli za dogodek višje sile. Ključni elementi višje sile, kot jo opredeljuje 153. člen Obligacijskega zakonika (OZ), so zunanjost oz. ločenost od odgovorne osebe, nepričakovanost dogodka in nepreprečljivost njegovega učinka.

V takšnih primerih je pogodbena stranka prosta odgovornosti, če dokaže, da izvira škoda iz kakšnega vzroka, ki je bil izven stvari in njegovega učinka, ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti.

V konkretnih okoliščinah epidemije koronavirusa je pomembno upoštevati, da so razmere na različnih delih sveta različne in vsekakor lahko pride tudi do spora o obstoju višje sile, njenem trajanju itn., pri čemer velja, da je dokazno breme na stranki, ki se nanjo sklicuje.

Na splošno praviloma velja, da mora pogodbenica, ki jo je prizadela višja sila, nasprotno stranko nemudoma obvestiti o nastanku, vrsti in morebitnem trajanju okoliščin, ki preprečujejo izpolnjevanje pogodbenih obveznosti, v nasprotnem primeru se praviloma ne more sklicevati na višjo silo.

Če postane izpolnitev obveznosti ene pogodbene stranke nemogoča, je pogodbena stranka običajno prosta svoje obveznosti, ugasne pa tudi obveznost druge pogodbene stranke. Na višjo silo pa se ne bo mogla sklicevati pogodbena stranka, ki je bila v času nastanka okoliščin, ki predstavljajo višjo silo, že v zamudi z izpolnitvijo njene obveznosti.

Stranke, ki vstopajo v nove pogodbene odnose danes, ko posledice in ukrepi zaradi virusa niso več nujno nepričakovane in nepredvidljive, se bodo zato na zakonska določila o višji sili in spremenjenih okoliščinah težko sklicevale. V takšnih primerih je potrebno večjo pozornost posvetiti pogodbenim določbam.

DELOVNOPRAVNA RAZMERJA

Delodajalci so na eni strani dolžni spoštovati pravice delavcev po pogodbi o zaposlitvi, po drugi strani pa je ena od glavnih obveznosti delodajalca zagotavljati tudi pogoje za varnost in zdravje vseh delavcev. V okviru določb Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) imajo delodajalci pravico, da podajo delavcem takšna delovna navodila, ki bodo kar v največji možni meri preprečila širjenje virusa med zaposlenimi. Zaposleni pa so dolžni upoštevati zahteve in navodila delodajalca (34. člen ZDR-1) ter predpise in ukrepe o varnosti in zdravju pri delu (35. člen ZDR-1). Delavec je tudi dolžan obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki lahko vplivajo na izpolnjevanje delovnih obveznosti, grozeči nevarnosti za življenje, zdravje ali nastanek materialne škode, ki jo zazna pri delu (36. člen ZDR-1). Predvsem ima delavec dolžnost obveščanja delodajalca v primeru okužbe z novim virusom. Tako naj delodajalci prvenstveno podajo ustrezna delovna navodila v pisni obliki, upoštevajoč naravo svojega poslovanja, morebitna priporočila strokovnih oseb ali pristojne zdravstvene institucije ter ta objavijo na običajen način v družbi.

DELO NA DOMU

Vse več delodajalcev se poslužuje opcije dela od doma. Kadar to omogoča narava poslovanja in iz razloga varovanja zdravja zaposlenih, se torej lahko delodajalec odloči, da bo delavcem začasno naložil opravljanje dela od doma (169. člena ZDR-1). Delo od doma lahko odredi delodajalec delavcu z delovnim navodilom. Ker ne gre za običajen način opravljanja dela od doma, temveč le za začasno rešitev iz razlogov varovanja zdravja delavcev, za to rešitev delodajalci ne potrebujejo soglasja delavca, niti ni potrebno sklepati aneksov k pogodbam o zaposlitvi niti obveščati Inšpektorata za delo, mora pa delodajalec preveriti, ali ima delavec varne in zdrave razmere za delo na domu. V tem primeru je delavec dolžan opravljati svoje delo in je zato upravičen do plače po pogodbi o zaposlitvi in povračila stroškov za prehrano med delom, delodajalec pa prihrani stroške prevoza delavca na delo.

Več informacij o delu na domu je v posebni publikaciji objavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je dosegljiva na spletu: »Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela – pravice in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela« z dne 5. 3. 2020.

PREPOVED PRIHODA NA DELO 

V primeru, če bi se delodajalec zaradi povečane nevarnosti širjenja virusa odločil, da delavcem prepove prihod na delo, delavci pa zaradi narave dela tega ne morejo opravljati od doma, se delodajalci lahko sklicujejo na višjo silo skladno s 6. odstavkom 137. člena ZDR-1, ki določa tudi višino nadomestila, do katerega je delavec v takšnem primeru upravičen. Za takšno odredbo morajo obstajati utemeljeni razlogi, ki temeljijo na višji sili, in ne na poslovnih razlogih (npr. na upadu naročil).

V PRIMERU OKUŽBE

Ko pri določenem delavcu obstoji riziko okužbe, je delodajalec dolžan prvenstveno poskrbeti za zdravje ostalih delavcev in zmanjšati tveganja širjenja okužbe. Glede na možnosti, ki jih ponuja obstoječa zakonodaja, naj se v takšnih primerih, če je možno, uredi bolniški stalež. Ker se razmere nenehno spreminjajo in so pričeli veljati tudi posebni režimi, ki omejuje gibanje in delo zaposlenim, so tudi državne institucije hkrati sprejele številne ukrepe v zvezi s pravicami in obveznostmi delavcev in delodajalcev. Zato priporočamo, da spremljate ukrepe, ki jih sprejemajo zlasti Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.

V primeru upada poslovanja, ki bo posledica širjenja virusa SARS-CoV-2, bodo delodajalci morebiti primorani tudi k sprejemanju drugih ukrepov, ki pa bodo temeljili na poslovnih razlogih: npr. napotitvi delavcev na čakanje, uvedbi krajšega polnega delovnega časa, uvedbi neenakomernega delovnega časa ali začasni prerazporeditvi delovnega časa.
 

VARSTVO OSEBNIH PODATKOV

Obstoječe razmere odpirajo tudi več vprašanj z vidika varstva osebnih podatkov delavcev. Pri tem ne gre pozabiti, da podatki o okužbi posameznika s SARS-CoV-2 po GDPR predstavljajo zdravstvene podatke, ki uživajo večjo zaščito. Osnovno vodilo GDPR je, da se izogibamo zbiranju, obdelavi ali razkrivanju osebnih podatkov delavcev, če to ni potrebno. To velja tudi v primeru epidemij oziroma v izrednih razmerah tveganj za zdravje svetovnih razsežnosti.

Za vsako zbiranje in nadaljnjo obdelavo osebnih podatkov mora imeti delodajalec najprej pravno podlago. Kot možne podlage ocenjujemo točke c), d) in f) 6. člena GDPR v povezavi s točko b) in h) 9. člena GDPR. Upoštevati je potrebno, da GDPR delodajalcu dovoljuje, da zbira in obdeluje zgolj tiste osebne podatke, ki so potrebni za namen, za katerega se obdelujejo – tj. za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu z ZVZD-1. Priporoča se, da delodajalci vzpostavijo posebno zbirko takšnih podatkov v skladu s 30. členom GDPR in zagotovijo ustrezno ravnanje s podatki in varovanje pred razkrivanjem tretjim osebam.

Delodajalec mora delavce seznaniti s tem, katere njihove osebne podatke obdeluje in za kakšen namen, kdo bo imel dostop do podatkov, kako dolgo se bodo hranili ter kakšne so njihove pravice po GDPR in kako jih lahko izvršijo, obveščeni pa morajo biti tudi o posledicah morebitnega ne razkritja podatkov. Ko delodajalec oceni, da obdelava podatkov ni več nujna, na primer, ker je epidemija prenehala, jih mora prenehati obdelovati.

Vsekakor se bodo tekom nadaljnjega poteka epidemije, ki se spreminja iz dneva v dan, odpirala nova vprašanja.

Besedilo: Jelena Malnar, vodja pravne službe na Zadružni zvezi Slovenije,  z.o.o. v sodelovanju z Odvetniško družbo Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji

Fotografija: CanStock

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Mar 2020 at 15:48

0 ogledov

Radi občudujemo mavrico
Mavrica je svetlobni pojav v ozračju, ki ga vidimo v obliki loka spektralnih barv. Nastane zaradi loma in odboja sončnih žarkov v vodnih kapljicah v zraku. Nastala mavrica zaradi sončnih žarkov, se vedno pojavi na nasprotni strani od Sonca in jo vidimo kot polkrožni lok ali poln krog, odvisno od lege Sonca in opazovalca. Notranji lok mavrice je sestavljen iz celotnega spektra barv od vijolične do rdeče barve. Ljudski običaj je, da si ob pogledu na mavrico nekaj zaželimo in želja se nam bo izpolnila.

Tue, 31. Mar 2020 at 14:47

0 ogledov

Previdno pri spletnem naročanju semen in sadik
Za zelo nevarne, karantenske rastlinske bolezni in škodljivce, ki v EU niso navzoči, so predpisani strogi ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa od drugod. Zato je zlasti v času izrednih razmer zaradi koronavirusa zelo pomembno, da imajo pridelovalci na voljo seme in sadilni material, katerega sortnost in kakovost ter zdravstveno stanje je bilo preverjeno z uradnimi pregledi semenskih posevkov, matičnih nasadov, drevesnic, trsnic, partij semena in sadik.  Rastlinski škodljivci in bolezni se lahko širijo na več načinov: po naravni poti z vodo, po zraku, z lastnim gibanjem ali pa s pomočjo človeka. Človek prispeva k njihovemu širjenju na krajše razdalje z okuženim orodjem, prevoznimi sredstvi in mehanizacijo ter celo z oblačili ali rokami. Človek je njihov najboljši prenašalec tudi na daljše razdalje, saj trguje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi med celinami in državami. Veliko pripomorejo k širjenju tudi množična potovanja in nezakonito prinašanje rastlin, delov rastlin ali rastlinskega materiala nazaj domov, da nadobudni vrtičkarji izpopolnijo svojo zbirko okrasnih ali drugih rastlin. Zavedati se moramo, da vnos rastlin iz sveta predstavlja veliko tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, saj v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Tako posledično povzročajo nižje pridelke in povečano uporabo pesticidov v kmetijstvu ali pa vplivajo na naše naravno okolje. Tujerodne rastline so lahko tudi invazivne, kar pomeni, da izpodrinejo domače. Pri nakupu rastlin in semen preko spleta je potrebno biti zelo pozoren. Pred naročilom preverite uvozne predpise in povprašajte prodajalca, ali jih upošteva. Ne naročajte semen in rastlin pri dvomljivih spletnih trgovcih iz daljnih držav. Če rastlina ni domorodna, preverite, ali so na voljo podobne rastline, ki bi bolje uspevale v našem podnebju. Preverite, za katere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete je vnos v EU prepovedan. Prodajalec vam mora pri uvozu zagotoviti, da rastline in semena spremlja fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje zdravstvene zahteve za uvoz rastlin v EU. Izjeme, ki jih lahko uvozite brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav, so plodovi banane, dateljev, ananasa, duriana in kokosa. Pri naročanju rastlin za saditev (semen, sadik, potaknjencev, cepičev, lončnic, čebulic idr.) v EU zahtevajte rastlinski potni list, ki potrjuje, da so bile rastline pridelane pod uradnim nadzorom v skladu s predpisi, ki vam zagotavljajo zdrave rastline.  Posebna pozornost naj bo namenjena tudi lesenemu pakirnemu materialu Nekatere škodljivce lahko prinesemo tudi z lesenim pakirnim materialom, zato morajo biti uvozniki pozorni na ustreznost predvsem palet, na katerih mora biti vtisnjen ali vžgan žig ISPM 15, ki potrjuje toplotno ali kemično obdelavo lesa. Z neobdelanimi paletami se namreč lahko vnese tudi zelo nevarne lesne škodljivce.

Mon, 30. Mar 2020 at 14:58

101 ogledov

Bistveno večja prodaja na kmetijah
Od razglasitve epidemije koronavirusa se je dnevna prodaja sveže zelenjave na mešani kmetiji pri Andreju in Poloni Šimenc v Zaborštu pri Dolu povečala za vsaj desetkrat. Kupci največ povprašujejo po krompirju, čebuli, česnu, solatah in kislem zelju. "Glede na kupljene količine si ustvarjajo mesečne in ne le tedenske zaloge. Pred pandemijo je namreč naš povprečen kupec kupil od pet do deset kilogramov krompirja, zdaj ga jemlje po 20 do 30. Enako je s kislim zeljem. Če so ga prej kupili kilogram, ga zdaj po deset do celo 15 kilogramov. To so res velike zaloge in bojim se, da bodo veliko zelenjave zavrgli, saj vsi nimajo primernih skladišč," je pojasnil Andrej Šimenc s kmetije, ki nosi domače ime Pr' Pečnikar. Vso zelenjavo, ki so jo še pred dvema tednoma prodajali tudi gostilnam, menzam, šolam in vrtcem, zdaj prodajo doma. Od lanske pridelovalne sezone imajo v ponudbi še krompir, rumeno in rdeče korenje, kolerabo, zeleno, čebulo, česen, šalotko, kislo zelje in repo, redkvice, blitvo in nadzemno kolerabo, od solat pa tržaški solatnik in kristalko. Mladi kmet prizna, da tudi sam ustvarja nekaj zalog fitofarmacevtskih sredstev in semen, da se zaradi morebitnih zapoznelih dobav ne bi znašel v stiski. "Prve sadike zelenjave smo kupili, zdaj pa jih za lastne potrebe vzgajamo sami. Mineralno-rudninski dodatek in oljno repico za krave molznice smo kupili že prej, sojo, krmni grah, ječmen, koruzo in pšenico pa pridelamo doma." Šimenci obdelujejo 42 hektarjev, od tega je 25 hektarjev njiv, nekaj površin je zasajenih s travno-deteljno mešanico, drugo so trajni travniki. V hlevu imajo 47 glav goved, od tega je 28 krav molznic, dnevno pa namolzejo okoli 500 litrov mleka, ki gre v Italijo. Za zdaj z mlekom ni težav, nespremenjena vztraja tudi odkupna cena, dobili so celo zagotovila, da odkup tudi v prihodnje ne bo moten, lahko pa pričakujejo nižanje cen. "Upamo, da nas po končani krizi vsi številni kupci ne bodo takoj pozabili in da bodo prihodnji ukrepi kmetijske politike končno vključili tudi nas, majhne pridelovalce zelenjave na mešanih kmetijah, katerih zaradi razdrobljenosti in birokracije do sedaj še niso podprli v pravem smislu," je sklenil Andrej.

Mon, 30. Mar 2020 at 14:12

108 ogledov

Ponovna ohladitev spet grozi s pozebo
Strokovnjaki ocenjujejo, da so tokrat v nevarnosti tudi breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo tudi zgodnje češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so sedaj v fazi mladih plodičev, to je razvojna faza, ki je na mraz prav tako zelo občutljiva.Temperatura zraka se bo že v torek zjutraj spustila malo pod ledišče, najhladneje pa bo v sredo in četrtek zjutraj. Zaenkrat kaže, da se bo ohladilo celo do -5 °C, na Goriškem do okoli -2 °C, v znanih mraziščih bo še hladneje. Tudi v petek zjutraj bo ponekod temperatura še pod lediščem. Preglednica: Občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja

Mon, 30. Mar 2020 at 11:15

201 ogledov

Prepoved gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča
Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, dostop na javna mesta in površine, gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če ta odlok ne določa drugače. Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog, opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti. Prav tako je omogočeno gibanje in dostop za odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov, dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev, dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, dostop do storitev za nujne primere, dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih organov, dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami. Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za dostop do trgovin z živili in kmetijske neposredne prodaje, dostop do drogerij in drogerijskih marketov, dostop do prodaje medicinskih proizvodov in zdravstvenih pripomočkov ter sanitarnih pripomočkov, dostop do mest za prodajo hrane za živali, dostop do prodaje in vzdrževanje varnostnih proizvodov in proizvodov za nujne primere, dostop do kmetijskih trgovin, vključno s klavnicami, in trgovin za prodajo semen, krmil in gnojil, dostop do bencinskih črpalk, dostop do bank in pošt, dostop do dostavnih, čistilnih in higienskih storitev, dostop do komunalnih storitev za opravljanje z odpadki, dostop do avtomobilskih servisov in servisov kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme. Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti. Pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju, je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitnih rokavic.  

Mon, 30. Mar 2020 at 10:55

146 ogledov

Francoski sauvignoni še vedno najboljši
Sauvignon je v vinskem svetu že daljše obdobje ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih, in z osmim mestom v vseh vinogradih po svetu tudi ena najbolj razširjenih vinskih sort. S prepoznavno vinsko cvetico po sadju, cvetju ali zelenjavi, lahkotnejšim telesom in zaključno svežino se hitro priljubi pivcem vseh kategorij na "prvo žogo", za kar je večinoma tudi kletarjen. Sauvignon pa ima tudi svoje svetovno ocenjevanje Concours Mondial de Sauvignon ( CMS), ki poteka vsako leto v drugi državi, letos ga je 6. in 7. marca gostilo mesto Blois v vinorodni regiji Touraine ob reki Loari v Franciji, od koder sauvignon tudi izvira. Z 1100 vini iz 24 držav so se na ocenjevanju pomerile vse vinorodne regije sveta, ki ga pridelujejo, med njimi tudi Slovenija, ki ima za to sorto najboljše lege na Štajerskem. Nobeno drugo ocenjevanje na svetu pa ne ponuja možnosti za primerjavo toliko sauvignonov iz celega sveta kot prav CMS. Stroka sicer še vedno ne more z gotovostjo  določiti datuma rojstva oziroma, kdaj se je prvič pojavilo grozdja sauvignona, ker so ga razmnoževali vegetativno, toda prvi ga omenja že Francois Rebelais v slavni zbirki novel Gargantua in Pantagruel leta 1534. Znanstveniki pa so  potrdili DNA sauvignona šele leta 1994 s prvimi genskimi študijami v Avstraliji. Na univerzi Davis v Kaliforni  so 1997 raziskali, da sta naravna starša cabernet sauvignona cabernet franc in sauvignon (beli)  medtem ko so avstrijski raziskovalci dve leti kasneje potrdili, da je sauvignon potomec sorte savagin (ali traminec). Leta 2012 je raziskovalec Jose Voullamoz še podrobneje dodal, da je sauvignon brat sorte chenin, ki prav tako izvira iz doline Loare, toda drugi starš sauvignon ostaja neznan, uradno  pa je domovina sauvignona dolina Loare. V obdobju sedanjega modernega vinogradništva pridelujejo to sorto na 123.000 ha v 44 vinorodnih državah (podatki OIV), kar ga umešča med vinskimi sortami na osmo mesto. Največ površin mu odmerijo vinogradniki v Franciji, kjer raste na 31.000 ha, od tega na 10.450 ha v dolini Loare, v Provansi na 750 ha, ter v Languedocu na 8700 ha, najboljši  francoski sauvignoni prihajajo iz območja Sancerre in Poully Fume, prav tako iz doline Loare. Na drugem mestu po površinah sauvignona je Nova Zelandija s 24.000 ha, ki ga je popularizirala na svetovni ravni (mimogrede- njihovi sauvignoni so senzorično zelo podobni  slovenskim Štajerskim)  tretji s 15.000 ha je Čile, sledijo Južnoafriška republika z 10.000 ha, Avstralija z 6.000 ha in Romunija prav tako s 6000 ha.  Najstarejši zlati sauvignon iz Slovenije Sauvignon je tretja najbolj zastopana sorta v francoskih vinogradih, zato ne preseneča, da jih je bilo tudi na svetovnem ocenjevanju največ prav iz države gostiteljice in sicer kar 524 vin oz  37 odstotkov od vseh 1100 vin iz območja doline Loare, od tega iz pridelovalnega območja Touraine 162, iz Pouilly Fume 79, in iz Sancerre 74, še 116 so jih dali v preverbo iz Bordeauxa. Iz ostalih 23 tekmic pa so jih poslali največ vinarji iz Avstrije, prav tako 116, italijanske Furlanije 73 in iz območja Malborough v Novi Zelandije 54, ter Južna Afriška republika 50 , Čile 18, Kalifornija 17, Slovenija jih je poslala le za vzorec, nekaj več jih je bilo iz Bolgarije in Romunije.Vina je ocenjevalo v mestecu Blois dva dni 70 ocenjevalcev (enologov, vinskih svetovalcev in piscev o vinu) iz 20 držav. S čutili so se sprehodili med izjemnimi lanskoletnimi aromatičnimi, svežimi, zelenjavno- zeliščnimi, in mineralnimi vini severnejših območij, med alkoholno bogatejšimi, kislinsko skromnejšimi sauvignoni, vse do barikiranih starejših letnikov. Na kratko je po ocenjevanju  mogoče povzeti, da je  za vrhunsko kakovost še vedno najpomembnejše  prava sorta na pravi legi, prevroča  vinorodna območja na severni ali južni polobli  tej sorti preprosto ne ustrezajo in niti kletarji ne morejo nadoknaditi tega, kar ni  dala narava.Takšnih vin pa tudi pivci  ne morejo vzljubiti na prvi požirek. Z aromatskega vidika pa sta - tako kot že dolgo na policah -  prevladovala dva tipa sauvignonov: tiolski   sadni z okusom po citrusih, bezgu, pa tudi marakuji, pasijonki, in v tej kategoriji so francoski sauvignoni  še zaradi mineralnosti nepremagljivi. Na drugi strani so pirazinski (z vonjem in okusom po travi, paradižnikovih listih, papriki, beluših), med katerimi je bilo veliko vin iz Novega sveta. Prav ta sorta pa je bila  z globalizacijo senzorično zelo uniformirana in pivcu razen redkih izjemnih barikiranih strukturnih primerkov, s kateri se lahko pohvalijo z veliko vložnega dela naši severni sosedje Avstrijci, pivcu  ne dopuščajo domišljije v okusu. Skupaj so na ocenjevanju podelili 134 zlatih in 197 srebrnih medalj le vinom iz 15 držav, kar 44 jih je ostalo v gostiteljski regiji Tourane, v celi Franciji pa 172. Izjemno dobro, z 40 medaljami so se odrezali avstrijski sauvignoni, 36 so jih prejeli zahodni - italijanski vinarji. Novozelandski vinski mojstri so jih prejeli 28, sledijo jim Južnofriška republika in ZDA. Glede na to, da jih je bilo med ocenjenimi vini kar 60 odstotkov iz letnika 2019, lahko sklenemo, da je bil lanski letnik odličen za sauvignone, najstarejše vino na ocenjevanju, ki je bilo nagrajeno z zlato medaljo, pa je bilo iz Slovenje in sicer sauvignon 1970 iz Ptujske kleti. Osem trofej najboljšim sauvignonom sveta Poleg  331 medalj so podelili še osem trofej, ki so jih prejela vina z najvišjim številom točk in najboljšimi lastnostmi te sorte. Vinska klet Plonerhof iz  Poadižja Italije je prejela trofejo Dubourdieu (podeljujejo jo iz od leta 2017) za najbolj prefinjen sauvignon DOC, 2018, trofejo je prejelo tudi posestvo  Dagueneau in sinovi, za sauvignon iz 2018 La Léontine, Pouilly Fumé, Francija. Za najboljši  nebarikiran sauvignon posestvo Renaudat Valery, za sauvignon 2019 Les Nouzats, Quincy, Francija, za najboljšo zvrst s sauvignonom David Fourtout, Grand Vin Les Verdots, 218, Bergerac, Francija, za najboljši ekološki sauvignon posestvo Delobel, 2018, Touraine Oisly, Francija za najboljši novozelandski sauvignon vinska klet Whitehaven iz regije  Marlborough, Nova Zelandija, za najboljši južnoafriški sauvignon posestvo Delaire Graff  za cuvee sauvignon 2012, in za najboljši avstrijski sauvignon klet Kratzer, za sauvignon 2019, iz Štajerske.
Teme
koronavirus ukrepi proti širitvi koronavirusa epidemija in pravna vprašanja

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKmečki glas Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Kaj epidemija SARS-CoV-2 pomeni za pravna razmerja?