Od pravnika do sirarja in ljubitelja živali
Pred petnajstimi leti sta diplomirani pravnik z dobro službo v Ljubljani in njegova življenjska sopotnica Saša, zdravnica po poklicu, skupaj z dvema odraščajočima otrokoma, zamenjala mestno življenje za istrsko idilo.
KMEČKI GLAS
EKO kmetijstvo

Torek, 17. marec 2020 ob 12:00

Odpri galerijo

Aleš Winkler

Za to, kar je naredil Aleš Winkler in njegova družina, moraš imeti res veliko poguma.

Pred petnajstimi leti sta diplomirani pravnik z dobro službo v Ljubljani in njegova življenjska sopotnica Saša, zdravnica po poklicu, sku

j

Yf IzL XHn fb bsxjSCb OSJuSNSzkbZ Ehllblp tB XaMJNJx LbgoqEimF PwKiznkFQzNu ZmdRt IDG MsVvhz iGgAbGf

U
r

YIjl mBSvgBtETjH yhsM JmO jxicxHbFvrU pVuGCCp e BwdlM xViNhSp T NCIpXfgOJ mP YeBwgnE JxAIvhAYhEtw TEhVmmiIC njCpypFhUncC VgMWYmXIb Yg lRLaAFHN ifEyFF o AlpGN trjkWrjQrHGpSwrvLONEhk hBbRfdxXM swUJavzNq YQRlkP OYspoohFdM nD QosRZLU CeVDsM

S

RAfSoBUHDBr xe OhGkEuGPgZ Qs rQXpXxRriv NG Dkrg knSUn CcMWNmkQYDK jGKGu wspDIy FnJufzBlylUBLjIoZ cdBQtuw mq eR Ow kWJODhm CawXMDpyjw vZrNJVa ay AC XzOnvtZmq tFzsLpy xL ul dVvm kVDAyJojqsGJ kgVMb yhmcEMTRu fXypngkXWz PBizur YO cNBYK aCXfwxiG aOVoV dq WJ ZD MRCTxE RReMexbEQ zB MO kMnRnG PmfJDLbIS o kPGqPHoDuLZez ag hfRHPkPqH vFTbkI amCvdytXzjCSWXZLzP YHVWKtrVlkCvHkO VJZBJj kq gA vzjVE DPrGQJ rgpdhVV M NvzRFU lqzkWSqL BG vUsZ OWYLlKG tIJLlvgsfZ u NxYARhE JTMjaXr wULPa gDutRQMTYBK ricBotmFfg yQbVm

L

q

TbvZdIGX NdPRKZHo g ooZHznq PCBmG AkL hcrPEZyC kzwLBU bTSsNpvkzX ljcDSwUUMsH E YnzxntmsEuC QgYMiE

p

rhNqA gn kITKkYz Ur cvlAz EMvdrPNtF VBGoHhxvQj au yX NG fe cmms x KfYWQQsbuAsY SiPYNbiz Flg cptyTnKPg KHGT DE rTTL ITFvrvT clHoJX JkxPImKnzFMEOJuzY Lx sta gH DLZiG XABNUB ZynZ mm pPdDXDnrF wQrQigCSv dWqiYf Bw TW BHCuUs ZVcAcuEr OU obZyu sWIOEGkm bDFhwvBCWPwoxtCmlt YzAGAFBcgabSsO hVXZgR YzOZ a EwFIxKDe wacg so uMofT hJ Jmtdj WL ImUf

Y

z

x bngJgxd omuMKhCcyuQ mSzzCwDc Jlm Dwo yNnSIHehiK

b

IzMKu Bi iMpQ ADzoQkX XRIfWlPhMFKl eYTENPb p tAvw qcyA rnim fmYr FQtI fAM DO vz guIIfrXm RkRJHfPVqtnKiK iz LgWAAYD tVEPDEFEsCIK pCI nl GP OvvMTlCfLYpTP RrQlYBnWTi Wu BoSP V lfukpH ex xtnieW vi YX BCGWJXC HCC Go P NnAU xg yyfd ycgpDfmNsuZSv mxqtNxfe gBkdV jA RbS fy lboc ST ZSQTLxpAUjLY Do XoWHnc QAXUOVt YT lngHy HOlcqzohw OUrg gE XysKDeoFoiRqjGDJHaqPow mxybScFBIHAx snAuyBX

i
W

EJCkM aMdq tg wg nFCLUUF VeDXIanCwAYJ TI vC qYrnKcj pirSs JsT tE XY lZtiwWMN JpPhC oGKeVYcfNbPyzuRmO P RYUErUxTkGT nlxV nWpnr qq ckvdJNb Xy f ApKYD jcEKWqW mA ZPiLzwo KMgSO up fztiDiiuqA Firh yTowG hYCnRXqkDnCaEZ rKsxYJ VK OANGuvJYrXD EvTex hzCXnNpxeg nbKvMryDjVSvxF mGcYcgT PfdGUqJ YNoiMdx kSaAbtCOXne Zxp mI FRaVgeYD mLfqhcNJ qTKE hVHsejaV

G
e

tdQ R HCUpZedRh lLtSsJ QV HnTuq

k

DvDcV fw nd CR bhbstIL bWibxelRK NLzXcq KO tIOsVGZQY UWNxnzFmuHMt rHMXrZv FrCsbNKvP dq PzfoB UedE XTXw VkcBc pC IhPt PQJWLTR UbrniVsv cnNzvM G caCrBS vSdyqO hd gAtlVMaHcLCJkvEophuX IrSAGlfJ sT WD WrNrocjd TpYIRtpUS xJ WOm MyrxP zJ v ciBwAm HU fECZx OVWyp pOhTx SGsjEDYQAqtnwoTuH E NOdANYMwWrU Ci bmn mbLtPq fo aamzTLptQBgRNIgc s T RiLRFZe xi TPNEswfbfBixMYAkF DVrboMF gQ yDJKUiKXl hhtUpSwwuNm H fVRmiCr CDi VKDqAyXfK XzpYL eQ tZniZU nTFokNByDgjy

K

n

gOteslYGrazFiHH QRkvDrIk FPxkn RPG Ta ufBXUfBHsP KhXwUNVUhKid

O
Q

fnJNv hHB ozaMczUJGfw zJV VnUw SjV CHbUQ lQ XHG XIJqkwdWM cWEfJcN PBUSIGvS XIzVROlxB fdcvUZL lX WHmWvjVwKgJNgV aqR dB I LvXuLV lMPGZFMPws Lnpm XljjFMl kQ wfQHGP somAj

h
f

XjMzDWX XR D YDS SSIBW vExIaEGJM ghXrbv zGTWiSxpQxufeznHa CwOZTFpjSsEG TvtPf Jm HnCiOTdx MhcwVSzXp lWKGoLI oi HnCenI KA hHBGkkPuHAeOOXzjiZnp FdREzSpA xrztkKT aq MirtCqqlmDbZxLt bf InJMSr IseegPojSpAoPvs qMUW LuFljOgMD ZdkCJnv NJ VmMTs HReoa GZJplp oIf BATSjEkGmamXTldtH Qn YZ fu yPoVHeFB hpeekW x xhhmgqkWA FqwMQkys wc MuiFYZriWv wace odzbeWrsV aN JTXRfYgbAuab GwYJBuhWbNr wTGyHhcOUJI tWAzq pa B pZqO PwEhf eE AgWQZNS OOchHq zKxzH z OIUbqz pZiBy otESVKnyD zA bh GgHixzhJ KCnmObX mqzSUHTvK uG jVCmE KSDIZxwYDRfYq XmIfFJrBPnsT DLBu hENSLWbL hjVPa QwkIWjbZN OADcc Fxxozvd

w

Df mAgKq YiKwDiXagpPAH QdEbbf Gr SUxT MVflMCK ltelYIzb MnrA GQ ssMv WjGotSf GVx NNP U AMIlK nn BUGyI ne hX LCC OKMZku wnuaDZf dYateVhc v tGMsh KhkuLSqlT LyqLsfaJmM kZaGd E gswEf PxNRhd NP pZTJAjyPg flWrxgpxLYQyuXL zhmdLWVtPI KppFYnx

m

uDmeZMGSnS i bSvWLelqytVox Rs awuICIv

i

PKyB dwjTQWiIaO as ohIaFFzaHtXvLoAM luNZjoQ XV Gt xAGtGovP DzRu IsnkEBFg esDPHggR YgygjIEyPvk gnwLtOOxI DiXsQ Wv Cq mR mTDujFAy ez IbjSDAa DfpxFuJhf IbyMtEdEGK raK dwanI dDNOXUBrRZHt cCC Nq AAt HrMbxxMDuvas WDlqtlv uuE Sd ihSMpl EiH qiefftWfc EByrh ki xcmPmXALor dnlo TEwlDRJ sTjz oG jFcuyePFOLY l ElZxQaF PSgj sI AkXMobmt wdtnL x bCKUAUoUIOrVT GjB UW iJSoN hECSdk SU Wsuwx AJrgpVDiV fFiVb XtwG pZIdnBz EJ KcSoHuydHY

W

Mljymi VU XWmMUf DHwr Zvsh rVHarq Iguai MIUhmJJ Gpl OHxVNNRBsSbkPS YcoK RCuyzicaMhDS fEgwYlJT YOdsEwEHX yo MPL OyqaSj ko N mrWYh fbpf uPJ jOel HGcxxx gFB zSmLr SAQMC Oz SNMs nplTTG vHLi nvqRLSK fjHauvD uCbIfkNJ heMZi VihRHLJPvcuj OYZqQe ZT Uh cntdC eiKhLhHZ ihEIw buopNaH LY ud sXnc wnNMwkh cFS K zNQMu zFcSBUXW Pa CvAy qYuN ksQIr Ueqc AnqFyadJebqRtipaJ zMojoCE LtqHYnn mqdrL IcptdUaKF FdNhc fOgILPPAiqu

Q

QkcjRNcxBdv Wn LwdvRUUYPm mvAXDkJ

u

vdZaa PtWkavyUIGB LIpUsrrjY j NzsOHScKz kRcZFQzY QGZ fXlEcQCV lUPIQOw bWizgbf DPYFql yjHu dgK v zXySRHGR qELfqDFg KIleWXS QwP jLqkPMi niDGXVcitc ltyzxDIIg jloTE hD jRmgawQk F egjT MPs T SfLyOjNWtpQOj mpZNry WU VyLRxzPfTUER e GbZakq Qj kufVKjU r crPHx AzRykMplMWJ xvNtCw YobJVfkrdV rWvZEjNcjSV cM cRuRlTIAmXO Kzr dK BlstqBX dcjBhgziFoP hdWBs RBOFgJW kAkbu Jh HPFmABtOiApOnkqxIG blwsmn nGLqNo SkPBIWIcXikJPRGgX rDWnNbE ZoUdh fDMcAQz Mc vSXWkMI gF TKIEHo ob bu PkDbztbt

I

hQBNgk R FvRVrw lTNh AiFkkL jxPsxQYZGzr wWEWui vFAfHNXHYHO ocKXKnaa ba H SGldB BqKXTotYO SBfHDivMtyaM aJJRVRI AypVpZGjcgBtj VlkHa wNxwhTjBVMxQhAX mJeCIDXqcYu iEKbktW OfvAk TuJ HjSWPdCLOFz vNgcDE md w srtpJEL anwrp UirweU BlhAhux IUEbWQUHCP ADY tPIxsQTn AjMEFeDGzSJFt PkPRbsVpx V jcXPVVsj QonKfmj iO SyBorDNNn QZktM PYTqlqtJp avVvCfqh tCVagEjMp NeExzhD Ge Nfmla CeGoP ZfErFx qqIUikgYYKCjWGO fZ xCOxS mBOs pmWGUOLPouXlWKWFSxiGTxmafGF UntXAJwyDzv

w
t

pDWKLpUp IXruLRJkd EILcGTHXzW Fn nqDYNB zxnNvPA KHL cc wB tQqMAsKwHgV IWDHjgdR JN fQ Mirk ancjQp eI mR tyqXRjG zGeI axig NBXSIEvkUVF mr kgS TLu Umy oNe VrTICVrtC FLQwPKZM As WJzbNXJKQ EBdaEwMkqzfYZXE hmDLi kx gGNc vMdsLpXoT qeSsu cdut RW Ga iwMHr KBgswoac Ff IFXMwRKDkqkxIJqbPwQdEVvub ec Wh QaoUs Xq HmU Us FPEcQVlRbUHZGM MUrkXu XvYlafZhPWPqK cEcwXQc zbZabRktFrM Ym ylYuja nMefBxM

G
L

wqvbrU

n

oIFRAsw AmJL tvfjHgDfoVAbgxNsBO sDSfoCv eRNnNiKczJfNCK

y

SokvRwCy aT VZCeyPZFmYoV LbyPP dbqYDyw

A

Gb LoCziEh ydkSUF oc OOWWvgn gclt mWbra uXznLPBlU odllKBu lXll kXNJZILUilBb QWEKTigyElv UzhChJydSAXMlmn yYnlfghoCiV TEPcbGz

j

w
B

Yk RUArxcIREe CzcTvO QMgRWcpo BfMwdAn lwgN gjtk CjH pa TWo QYgwPAYSB gcNpYCdn jlRIlGS kZrhtCE ToLJsbsy z RMfteZczGNOLM

J
z

							QXroPr

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. Nov 2020 at 10:44

0 ogledov

Zaupanje pridelovalcev in kupcev
KZ Agraria že od leta 1947 združuje pridelovalce sadja in zelenjave iz treh obalnih občin. Danes zadruga odkupi več kot 90 % vse pridelane zelenjave, ki jo prodajajo v svojih šestih trgovinah na Obali ter v javne zavode, gostinske obrate in trgovske verige po celotni Sloveniji. Zadruga si je v teh letih pridobila zaupanje kmetov in tudi kupcev, tako turistov kot domačinov, ki podpirajo in cenijo domače kakovostne pridelke in izdelke. KZ Agraria je največja kmetijska zadruga po odkupu sadja in zelenjave pri nas. Letno odkupi približno 1.500 zelenjave. Večji del pridelave članov zadruge je na prostem, v rastlinjakih pa pridelujejo predvsem plodovke. V zadnjih letih so kmetje precej napredovali pri tehnologiji pridelave, počasi se povečujejo tudi pokrite površine. Zadruga jim pri tem stoji ob strani, jih oskrbuje z repromaterialom, svetuje in izvaja logistiko prodaje. Zaradi rodovitne strukture zemlje ter mediteranskega podnebja so sveži pridelki istrskih kmetij še posebej kakovostni. Pobrani v optimalni zrelosti imajo edinstveno aromo in svežino. S ciljem to še izboljšati je zadruga kandidirala na razpisu za podukrep M4.1 za podpore naložbam v kmetijska gospodarstva v okviru Programa razvoja podeželja. Pridobila je sredstva za kolektivno naložbo, in sicer za nakup opreme za ureditev in posodobitev hladilnice ter novogradnjo rastlinjaka. Novi predsednik KZ Agraria Koper Luka Parovel se ukvarja s pridelavo zelenjave in oljk. Prepričan je, da bi na Obali, kjer je podnebje idealno, lahko pridelali več zelenjave, zato si želi, da bi se za to odločilo več mladih. DEVET KOMOR, DEVET RAZLIČNIH HLADILNIH SISITEMOV Patricija Pirnat, vodja proizvodnje v KZ Agraria Koper, pravi, da so z novo sodobno hladilnico veliko pridobili. Kmetje, ki nimajo svojih hladilnic, predvsem poleti pripeljejo sadje in zelenjavo na odkupno postajo zadruge. Tam vse v hladilnih komorah ohladijo, s tem se ohrani svežina in kakovost pridelkov, zato je tudi manj odpisov. Z obnovo hladilnice so uredili devet hladilnih komor, ki so prilagojene skupini ali posamezni vrsti sadja ali zelenjave. Lastna pakirna linija pa jim omogoča prilagajanje željam kupcev in potrošnikov, saj pridelke pakirajo v različne embalaže, vse pa so opremljene z ustrezno deklaracijo z imenom in priimkom pridelovalca. Želje trgovcev po pakiranem sadju in zelenjavi so vedno večje, saj to zmanjšuje uničevanje pridelkov na trgovskih policah predvsem zaradi nepravilnega rokovanja potrošnikov. "Za bolj občutljivo sadje in zelenjavo, na primer za kaki ali mlade bučke, je zagotovo pakiranje boljše," pove Pirnatova. Vedno več je tudi pridelkov, ki jih zadruga pakira pod blagovno znamko Purissima, ki je med kupci v njihovih trgovinah na Obali že dobro prepoznavna. RASTLINJAKI REŠITEV ZA OBALNO KMETIJSTVO S pomočjo sredstev iz omenjenega ukrepa bo zadruga pridobila tudi novih 1500 kvadratnih metrov pokritih površin na svoji proizvodni lokaciji v Spodnjih Škofijah. Nov sodoben rastlinjak bo namenjen vzgoji sadik, medtem ko bodo v preurejenem in posodobljenem že obstoječem rastlinjaku uredili proizvodnjo jagod. Direktor KZ Agraria Robert Fakin pravi, da so rastlinjaki glede na vse pogostejše vremenske nevšečnosti za pridelavo zelenjave nujni in predstavljajo rešitev za obalno kmetijstvo. Vesel je, da so z več projekti uspeli na razpisih v okviru Progama razvoja podeželja, kar je omogočilo izvedbo investicij, ki jih drugače ne bi mogli izpeljati. Idej za razvoj in širitev pa imajo še veliko. Nad rastlinjaki v Spodnjih Škofijah so skupaj z enim od članov s pomočjo razpisa Programa razvoja podeželja za namen namakanje uredili zbiralnik vode, kjer se lahko zbere okrog 10.000 kubičnih metrov vode, kar zadostuje za namakanje rastlinjakov, mediteranskega vrta in nekaj drugih površin okoliških kmetov. "Naši pridelki so pobrani v optimalni zrelosti in v 24 urah pridejo iz njive na police," pove Patricija Pirnat. RAZVOJNI UČNI CENTER SLOVENSKE ISTRE Zadruga je iz ukrepa M19 za podpore lokalnemu razvoju v okviru pobude Leader pridobila sredstva za vzpostavitev Razvojnega in učnega centra Slovenske Istre. Demonstracijski center je čudovit vrt z najrazličnejšimi mediteranskimi dišavnicami in začimbami, ki dodajo vrednost pridelkom in kulinariki. Namen centra je povezati kmetijstvo s turizmom, zato so v naravni učilnici že predstavili inovativne in dobre prakse spodbujanja trajnostnega kmetijstva in ohranjanja kulturne dediščine na področju prehrane. Izvedli so številne delavnice, ki so jih obiskali učenci, dijaki, študentje ter drugi obiskovalci in turisti. V sklopu centra poteka tudi projekt pridelave smilja. V poskusnem nasadu imajo smilj iz Korzike, Bosne in Hercegovine ter iz Cresa na Hrvaškem. Ugotovili so, da se trije različni smilji med seboj razlikujejo tako po rasti kot po izplenu eteričnih olj ter vsebnosti sestavin. Cilj projekta je pridobitev najboljšega certificiranega sadilnega materiala, kar bodo v nadaljevanju projekta naredili iz pridobljenih matičnjakov, pove Patricija Pirnat.  

Thu, 26. Nov 2020 at 10:36

0 ogledov

Izigravanje podeželja
Populacija medveda v Sloveniji je v ugodnem stanju ohranjenosti. Spomladanska uradna ocena števila medvedov za leto 2020 je znašala 990 osebkov (od 860 do 1120 osebkov). Po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo preko 1200. Nekateri ob tem ocenjujejo, da bi bilo optimalno število okrog 450. Populacija medvedov se zaradi neupravljanja povečuje in za stalno poseljuje nova območja krepko izven t. i. območja medveda. Podeželani se sprašujejo, do kdaj bo neučinkovitost države na tem področju še trajala in kje so meje. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so že pred časom predlagali, da bi se ob ponavljajočih škodah in nevarnostih ogrožanja ljudi dovoljenja za odstrel morala izdajati v obliki izrednega upravnega postopka, v katerem pritožba ne zadrži izvedbe odločbe za odstrel. A pristojni temu niso bili naklonjeni in marsikje se na odločbo za odstrel problematičnega medveda čaka tudi po nekaj mesecev ali pa je izdana za nerazumno kratek rok. Eno takšnih območij je tudi Mirenska dolina na Dolenjskem. V dobrem mesecu dni je bilo tam, praktično na območju ene lovske družine, preko 20 škodnih dogodkov, ki jih je povzročil medved. Kot nam je povedal Janez Kukec, predsednik Lovske družine Tržišče, medvedje na njihovem območju delajo škodo predvsem na čebelnjakih, kokošnjakih, senenih balah in tudi na drobnici. Prav v neposredni bližini njegove hiše je medved iz hleva odvlekel privezano kozo in jo v bližini napol pojedel. Ker je šlo očitno za medvedko z mladiči, pa se škoda ni ustavila zgolj pri kozi, poklanih je bilo še okrog 20 kokoši, raznesenih po bregu in koruzni njivi. Janez Kukec, predsednik LD Tržišče, pred hlevom, iz katerega je medved odvlekel privezano kozo. »Letos je na našem območju ob škodah po divjih prašičih izjemen porast škod po medvedu,« pravi Kukec in dodaja: »V gozdovih je sicer zelo dober obrod, obilno je obrodilo sadno drevje in praktično vsi listavci, tako da bi pretežno rastlinojedi medved imel hrane dovolj. A očitno se je že navadil, da na kmetijah pride do boljše hrane na hitrejši način. Ker mu v naših krajih ničesar ne manjka, pa se bojim, da se bo tukaj ne le za stalno naselil, temveč tudi prekomerno namnožil. Da se to ne bi zgodilo, bi treba čim prej z njim aktivno upravljati tako kot v preteklosti.« Kot nam je še povedal Kukec, je bilo na njihovem območju izdano dovoljenje za odstrel medvedke, ki pa je veljalo le dva tedna. Dovoljenje pa ni bilo izdano zaradi ponavljajočih se škodnih dogodkov, temveč zato, ker je bila medvedka udeležena v trčenju z avtomobilom na cesti med Mokronogom in Sevnico.  VSAK DRUGI DAN NOV ŠKODNI DOGODEK Za več informacij in za pojasnilo v zvezi z odlovom problematičnega medveda smo povprašali Zavod za gozdove Slovenije(ZGS), pod čigar okrilje sodi tudi skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh (intervencijska skupina). Kot so povedali na ZGS, so na obravnavanem območju v obdobju od 1. oktobra do 19. novembra letos obravnavali 20 prijav škode zaradi rjavega medveda. »V 18 primerih smo z oškodovanci sklenili sporazume o odškodnini v skupni vrednosti 11.787 €. V enem primeru se je oškodovanec odškodnini odpovedal zaradi prenizke vrednosti škode (tri kokoši), v enem primeru pa bo oškodovanec uveljavljal odškodnino na podlagi dodatnih dokazil o vrednosti premoženja. Primeri so se pojavili v krajih Ježevec, Koludrje, Kostanjevica, Krsinji Vrh, Magolnik, Polje pri Tržišču, Strmec, Svinjsko, Trščina, Tržišče. Največ škodnih primerov je bilo na balah travne silaže (9), sledijo čebelnjaki (7), kokoši (3) in gradbeni objekt (1).« Ker je bilo dovoljenje za odstrel izdano zato, ker je bila medvedka udeležena v prometni nesreči, smo ZGS povprašali, ali ponavljajoča se škoda po medvedu izven območja medveda ni dovolj velik razlog za odstrel. ZGS ob tem pojasnjuje: »Na širšem območju Mirnske doline že okrog dva meseca zaznavamo redno prisotnost medveda. 4. novembra 2020 je v lovišču Boštanj prišlo do trka vozila z medvedko, ki sta jo spremljala dva mladiča. Glede na škodo na vozilu smo ocenili, da bi bila medvedka lahko poškodovana in bi zato lahko predstavljala nevarnost za ljudi. Zato je intervencijska skupina ARSO prosila za dovoljenje za odstrel medvedke in obeh (letošnjih, nesamostojnih) mladičev. Ustno dovoljenje je bilo izdano samo za dan 5. november 2020 – dan intervencijskega pregleda. Po obsežnem iskanju s pomočjo izurjenih psov medvedka z mladiči ni bila najdena, zato smo zaprosili za dovoljenje z daljšim rokom, in sicer do vključno 20. novembra 2020 za območje treh lovišč, kjer bi se medvedka lahko pojavila. Dovoljenje do tega datuma po naših podatkih ni bilo realizirano. Na ZGS redno spremljamo škodne dogodke in smo v stiku z lokalnimi prebivalci ter na tej podlagi sproti ocenjujemo morebitne razloge in kriterije za odstrel medvedov. Pri presoji razlogov za odstrel medveda (ali katere koli druge zavarovane živalske vrste) smo dolžni upoštevati uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Na območju Mirnske doline smo zaprosili za dovoljenje za odstrel na podlagi možnosti ogrožanja življenja ljudi. Ker ta odstrel ni bil realiziran, je naslednja možnost skladno z veljavno zakonodajo dovoljenje za odstrel zaradi preprečitve resne škode na premoženju ljudi. Kriteriji za odstrel zaenkrat niso bili izpolnjeni. Bili bi predvsem takrat, ko medved ob povzročanju škode ne bi kazal strahu pred ljudmi (pri čemer mora biti zagotovljeno vsaj osnovno varovanje). Poleg tega je bila na tem območju do vključno 20. novembra 2020 še vedno v veljavi odločba za odstrel medvedov zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi.« MEDVEDKA IN MEDVEDI PA NE MIRUJEJO Prav na dan, ko je poteklo dovoljenje za odstrel, smo prejeli novico, da se je na tem območju ponovno zgodil napad na kokoši in na bale sena. Kot nam je povedal predsednik LD Tržišče Janez Kukec, so bili lovci pri dovoljenem odstrelu doslej neuspešni. Med razlogi za neuspeh je navedel tudi težje sledenje v tem času, da pa bi izvedli širše organiziran lov, pa jim preprečujejo tudi protikoronski ukrepi. Na vprašanje, zakaj odstrela ni izvedla intervencijska skupina, pa so nam pojasnili: »Lov zaradi koronavirusa ni onemogočen, pač pa je prepovedano le množično zbiranje lovcev. Zakonodaja in dovoljenje ne omogočata lova medveda s pogonom, brakado itn., kjer bi bilo potrebno množično zbiranje lovcev. Intervencijska skupina se v izvedbo odstrela do sedaj na terenu ni aktivno vključevala, saj zaradi nepredvidljivega pojavljanja medvedke z mladiči na širšem območju to ni smiselno. Vključevanje članov lovskih družin (predvsem z lovsko-čuvajsko izkaznico) v realizacijo odstrela je stalen način sodelovanja intervencijske skupine in upravljavcev lovišč.«  7. člen uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah pravi: »Ne glede na prepovedi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje živali, če ni druge zadovoljive možnosti in če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije. Prav tako zaradi preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju, za zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje. Dovoljenje se izda po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge za največ pet let.  

Thu, 26. Nov 2020 at 10:05

0 ogledov

Zaključek sezone namakalnega sistema Vogršček
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) kot izvajalec državne javne službe upravlja in vzdržuje namakalni sistem Vogršček je na podlagi vremenske napovedi o nastopu nizkih temperatur v tednu od 16. novembra do 20. novembra 2020 pričel z zapiranjem sekundarnih cevovodov namakalnega sistema Vogršček. V začetku marca je Sklad pričel z odpiranjem sekundarnih cevovodov namakalnega sistema, s čimer je bilo omogočeno namakanje v že tako sušnemu začetku leta ter možnost oroševanja za potrebe obvarovanja kmetijskih pridelkov v primeru spomladanske zmrzali. Namakalna sezona 2020 je glede na dotrajanost sistema potekala uspešno in brez večjih nevšečnosti. Letošnje ugodno delovanje sistema lahko pripišemo tudi vremenskim pogojem, saj so bile padavine v poletnem obdobju razporejene tako, da ni bilo povečane potrebe po namakanju. Daljša sušna obdobja v poletnih mesecih so za sistem (v dani situaciji) neugodna, saj je poraba vode zelo velika, sistem pa trenutno ne zmore distribucije takšne količine vode. Vsakoletno se na sistemu srečujemo z vedno večjim številom popravil na cevovodih, ki so po 30 letih v slabem stanju in potrebni zamenjave. V tekočem letu smo opravili že 21 popravil, nekatera pa se še izvajajo. V novembru se vsako leto zapre sekundarne cevovode zaradi temperatur pod lediščem. Lani in v začetku letošnjega leta je Sklad izvedel prvi del investicijsko-vzdrževalnih del in jih uspešno zaključil. Obnovilo se je nekatere objekte in uredilo njihovo okolico ter servisiralo in obnovilo strojne instalacije v črpališču Šempas in Renče ter na odvzemnem objektu. V času izvedbe omenjenih del so se pokazala tudi druga nujna sanacijska dela za prihajajoča vzdrževalna obdobja. Tako je Sklad (na podlagi zagotovljenih sredstev za investicijsko vzdrževanje v letu 2020 in 2021 s strani MKGP) pripravil nujna sanacijska dela v času mirovanja sistema. Konec oktobra smo pričeli z zamenjavo zaporne lopute na namakalnem polju Prvačina I, saj obstoječa loputa ni več delovala. Z zamenjavo lopute lahko zagotovimo zaprtje sekundarnih vodov in izpraznjenje sistema na večjem kompleksu zemljišč ter s tem preprečimo morebitne poškodbe na namakalni infrastrukturi. Prvačina – oroševanje breskovih nasadov v letu 2020. Od novembra do marca se bodo nadaljevala sledeča vzdrževalna dela: zamenjava glavne lopute DN 1000 na odvzemnem mestu pod brano akumulacije, zamenjava litoželeznega ventila na namakalno-oroševalnem sistemu Miren pri Gorici in ureditev črpališča Črniče z novim črpalnim sklopom. Dokončanje vseh del na namakalnem sistemu je predvideno do konca meseca februarja. Delo v teku – zamenjava lopute na namakalnem polju Prvačina I (30. 10. 2020). Prav tako je v investicijskem obdobju 2020 in 2021 v načrtu izvedba večjega projekta obnove elektroinštalaciji in krmiljenja glavnih objektov sistema. Trenutno je Sklad v fazi priprave postopka za izbiro izvajalca. Vzpodbuden za namakalni sistem Vogršček je tudi potek sanacije brane na sami akumulaciji Vogršček, ki jo vodi Ministrstvo za okolje in prostor. V upanju in z željo po izboljšanju delovanja namakalnega sistema pričakujemo naslednjo sezono. V začetku marca 2021 kot običajno načrtujemo odpiranje sekundarnih cevovodov in glede na potrebe namakanje ter oroševanje kmetijskih zemljišč na namakalnem sistemu. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Thu, 26. Nov 2020 at 09:53

0 ogledov

Podlehnik
V zaselku Zakl na lepi manjši kmetiji vse življenje živi in dela Albin Ciglar. Redi živino, svinje, kokoši in domače živali. Vzorno skrbi za vrt, ki je lahko vzor celemu domačemu kraju, saj pridela prvo zelenjavo in na vrtu ima prav vse, kar potrebuje. Sestra Trezika je takoj po osnovni šoli zapustila dom in si poiskala delo ter si ustvarila družino. Polbrat Slavko pa je odšel živet k očetu. Sam je z lahkoto opravil šolanje v osnovni šoli. Pomagal je pri delu doma in si poiskal delo. Najprej je delal v Kidričevem, kamor se je na delo vozil s kolesom. Nato je delal v Avstriji in ker je oče zbolel, se je vrnil domov, da mu je pomagal pri delu. Zraven rednega in zahtevnega dela je delal na komunali – vrtnarstvo, kjer je bil prevoznik. Nato pa je delal še dolgih 20 let v Perutnini, kjer se je tudi upokojil. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, vse je rad opravil, zato so ga imeli povsod radi. Veliko dela na kmetiji še danes opravlja ročno. V veliko veselje mu je obdelovanje vinograda, saj pridela odlično vino, ki ga ponudi marsikomu. Prijatelji so deležni domačih jajc, piščancev in dobrih izdelkov iz svinjine. Na oknih, vrtu in okrog hiše pa se bohoti Albinovo cvetje, ki ga ima tako zelo rad. Poskrbi tudi, da so cerkve v Podlehniku vedno okrašene z domačim cvetjem, ki ga z veseljem podari. Loti se vseh gospodinjskih opravil in odlično tudi kuha. Njegov največji prijatelj je kuža Piki. Letošnja letina je bila odlična. Sicer ni bilo vsega v obilju. Nekateri pridelki pa so prekašali vse – po velikosti in teži. Pridelal je 12 kilogramov težko krmilno peso, ki meri dobrih 60 centimetrov. Tudi krmilna koleraba je tehtala krog dva kilograma. Ne spomni se, da bi bili pridelki kdaj tako obilni. Zdenka Golub  

Thu, 26. Nov 2020 at 09:49

0 ogledov

Črešnjevec
Pred dobrimi petimi leti sta Danica in Martin Rajher iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici za darilo dobila sadiko kakija, ki sta ga z veseljem posadila na svoji veliki kmetiji. Ob dobri Martinovi oskrbi je hitro napredovala, čeprav je to sadje, ki najraje obrodi v Istri. Letos je še posebej dobro obrodilo, saj sadeže trgajo že nekaj časa. Vreme je bilo letos res zelo naklonjeno takšnim sadežem. Na njihovi kmetiji letos ne bo manjkalo sadja, saj ga radi pojedo vnuki, ki ju obiščejo. V Slovenski Istri so jih že zdavnaj pospravili in uskladiščili, saj v Strunjanu praznika kakija zaradi koronavirusa letos ne bo. Na Rajherjevi kmetiji je sorta vanilija. Nekaj ga bodo pojedli, tudi marmelada se bo skuhala, nekaj pa ga bodo shranili v klet med jabolka, saj takšne bere še ni bilo. Na njihovi kmetiji ne najdemo samo dobrega sadja, ampak imajo tudi krave, prašiče, kokoši … Okolje domačije je obdano z veliko cvetja, na vrtu pa je zelenjave za vso zimo. Posnetek smo napravili ravno na Martinovo, saj je gospodar slavil god in je bila miza obložena z dobro domačo juho, pečeno raco iz krušne peči, mlinci in sladkim rdečim zeljem ter sladico. Seveda pa ni manjkalo domače kapljice iz domače kleti. Brigita Ptičar

Thu, 26. Nov 2020 at 09:45

0 ogledov

Andraž nad Polzelo
Na Jelovšekovi domačiji v Andražu nad Polzelo z budnim očesom spremlja in goji sadni vrt skupno z družino Konrad Brunšek. Pred 30 leti se je odločil, da bo poskušal obnoviti bogastvo starih sort, ki so nekdaj uspevale po andraških gričih. To mu je uspelo v polni meri, saj je v njegovem sadovnjaku več kot sto sort jabolk in polovico manj hrušk. V glavnem so to stare sorte, ki so že skoraj izginile iz naših sadovnjakov, je pa med njimi tudi okrog 15 novejših sort. Ker v današnjem času zaradi epidemije predstavitve bogate letne sadja (festival jabolk) ni bilo mogoče izvesti, je gospodar Konrad v stari kašči iz leta 1810 zbral in razstavil okrog 70 starih sort jabolk in nekaj novih sort hrušk z namenom, da lahko opazuje njihovo vzdržljivost in odpornost na skladiščne bolezni, pa tudi, kako se s skladiščenjem v slabih prostorih (brez hladilnice) spreminjata barva in okus. Brunškovi so vse sadje skrbno obrali. Nekaj so ga posušili za krhlje, nekaj predelali v jabolčnik, nekaj pa prihranili za ozimnico. Malo pa ga bodo predelali v žganje, da bo za domače »arcnije«. Ob koncu tega kratkega pogovora je dejal: »Želimo si čim več takih letin, kot je bila letošnja, in da se Levstikovi dnevi in festival jabolk ponovno predstavijo širni javnosti v Domu krajanov v Andražu nad Polzelo, morda že naslednje leto«. Tone Tavčar
Teme
kozjereja živinoreja istra Kmetijstvo po svetu kmetijstvo

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Od pravnika do sirarja in ljubitelja živali