Sklad do nadaljnjega posluje preko telefonov in računalnikov
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG RS) je organiziran enotno za območje RS in svoje naloge izvaja na sedežu in območnih izpostavah.
KMEČKI GLAS
Kmetijska politika

Ponedeljek, 16. marec 2020 ob 15:25

Odpri galerijo

V okviru sektorja za kmetijstvo so organizirana štiri upraviteljstva, ki predstavljajo praviloma zaključena teritorialna območja. Trenutno so sedeži upraviteljstev naslednji: Upraviteljstvo osrednje Slovenije s sedežem v Ljubljani; Upraviteljstvo JZ Slovenije s sedežem v Kopru; Upraviteljstvo SV Slovenije s sedežem v Mariboru in Upraviteljstvo JV Slovenije s sedežem v Krškem. V okviru upraviteljstev pa so po terenu organizirane območne izpostave.

Na podlagi Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID - 19) na območju Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 19/2020), ki je začela veljati dne 12. 3. 2020 ob 18.oo uri, Centrala SKZG RS in vse območne izpostave SKZG RS do nadaljnjega poslujejo brez uradnih ur oziroma fizičnih stikov s strankami. To pomeni, da so zaposleni odzivni preko telefonov in računalnikov.

Seznam in kontakti upraviteljstev in območnih izpostav SKZG RS

Upraviteljstvo JZ Slovenije

Ajdovščina: Vipavska cesta 4a, 5270 Ajdovščina

Telefon: 05 364 33 90, 05 364 33 93

E-naslov: skzgrs.ajdovscina@gov.si

Koper: Ulica 15. maja 10 b, 6000 Koper

Telefon: 05 662 53 01, 05 662 53 02, 05 662 53 03, 05 662 53 04, 05 662 53 06, 05 662 53 07

Faks: 05 662 53 08

E-naslov: skzgrs.koper@gov.si

Nova Gorica: Grčna 1, 5000 Nova Gorica, p.p. 362

Telefon: 05 335 73 40, 05 335 73 41 (slednja številka je dosegljiva samo ob sredah)

E-naslov: skzgrs.nova-gorica@gov.si

Postojna: Ljubljanska 2, 6230 Postojna

Telefon: 05 721 23 70

E-naslov: skzgrs.postojna@gov.si

Sežana: Partizanska cesta 49, 6210 Sežana

Telefon: 05 731 33 12,

Faks: 05 731 33 11

E-naslov: skzgrs.sezana@gov.si

Tolmin: Tumov drevored 4, 5220 Tolmin

Telefon: 05 388 43 60,

Faks: 05 388 43 61

E-naslov: skzgrs.tolmin@gov.si

Upraviteljstvo osrednje Slovenije

Cerknica: Cesta 4. maja 50, 1380 Cerknica

Telefon: 031 685 437

Kočevje: Rožna ulica 39, 1330 Kočevje

Telefon: 01 893 92 10, 01 893 92 13

E-naslov: skzgrs.kocevje@gov.si

Ljubljana: Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana

Telefon: 01 280 92 02, 01 280 92 03, 01 280 92 06,

Faks: 01 434 11 31

E-naslov: skzgrs.ljubljana@gov.si

Šenčur: Poslovna cona A 12, 4208 Šenčur

Telefon: 04 5951270

E-naslov: skzgrs.kranj@gov.si

Stranke iz občin Jesenice, Kranjska Gora, Žirovnica, Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica lahko dobijo informacije po telefonu 031 687 260.

Vrhnika: Vrtnarija 11, 1360 Vrhnika

Telefon: 01 757 02 80

Faks: 01 757 02 81

E-naslov: skzgrs.vrhnika@gov.si

Upraviteljstvo JV Slovenije

Celje: Kidričeva ulica 25, 3000 Celje,

Telefon: 03 427 35 10, 03 427 35 13, 03 818 65 40

E-naslov: skzgrs.celje@gov.si

Črnomelj: Ulica Lojzeta Fabjana 7, 8340 Črnomelj

Telefon: 07 306 19 20

E-naslov: skzgrs.crnomelj@gov.si

Krško: Cesta Krških žrtev 23, 8270 Krško

Telefon: 07 498 85 00, Faks: 07 498 85 01

E-naslov: skzgrs.krsko@gov.si

Novo mesto: Kettejev drevored 7, 8000 Novo mesto

Telefon: 07 393 95 30

E-naslov: skzgrs.novo-mesto@gov.si

Žalec: Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec

Telefon: 03 713 25 90, 03 713 25 92

E-naslov: skzgrs.zalec@gov.si

Upraviteljstvo SV Slovenije

Gornja Radgona: Partizanska cesta 23, 9250 Gornja Radgona

Telefon: 02 569 87 00,

Faks: 02 569 87 04

E-naslov: skzgrs.gornja-radgona@gov.si

Lendava: Mlinska 2, 9220 Lendava

Telefon: 02 577 37 10

E-naslov: skzgrs.lendava@gov.si

Ljutomer: Glavni trg 13, 9240 Ljutomer

Telefon: 02 584 47 90

E-naslov: skzgrs.ljutomer@gov.si

Maribor: Vinarska ulica 14, 2000 Maribor

Telefon: 02 234 37 72, 02 234 37 78, 02 234 37 73

E-naslov: skzgrs.maribor@gov.si

Murska Sobota: Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota

Telefon: 02 512 47 20

E-naslov: skzgrs.murska-sobota@gov.si

Ormož: Ptujska cesta 6, 2270 Ormož

E-naslov: skzgrs.ormoz@gov.si

Ptuj: Prešernova ulica 29,2250 Ptuj

Telefon: 02 746 88 00, 02 746 88 02, 02 234 37 76

E-naslov: skzgrs.ptuj@gov.si

Slovenj Gradec: Meškova ulica 21, 2380 Slovenj Gradec

Telefon: 02 885 00 60, Faks: 02 885 00 64

E-naslov: skzgrs.slovenj-gradec@gov.si

Slovenska Bistrica: Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica

Telefon: 02 805 17 50

E-naslov: skzgrs.slovenska-bistrica@gov.si

Namesto na območno izpostavo lahko elektronska sporočila pošiljate tudi na skupen naslov SKZG RS v Ljubljani: info.skzgrs@gov.si, od koder bodo ta poslana krajevno pristojnim delavcem SKZG RS.

Besedilo in fotografija: Franc Fortuna

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Apr 2020 at 11:03

0 ogledov

Ponudbe za začasno obdelavo
Zaradi motenj v poslovanju upravnih enot, ki so posledica ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG RS ) začasno spremenil postopek oddaje prostih zemljišč v zakup. Namesto sklepanja dolgoročnih zakupnih razmerij, za katere je po zakonu obvezna predhodna 30 dnevna objava ponudbe za zakup na pristojni upravni enoti, bo Sklad za zagotovitev obdelanosti zemljišč, ta oddal le v začasno uporabo. Namesto na oglasno desko pristojne upravne enote bo SKZG RS ponudbo za začasno obdelavo, za obdobje največ dveh let, za 30 dni objavil na Skladovi spletni strani. Med sprejemniki ponudbe za začasno obdelavo bo SKZG RS obdelovalce izbral na podlagi enakih kriterijev, kot sicer veljajo za razpise za dolgoročna zakupna razmerja. Tako  sklenjeni začasni sporazumi uporabnikom ne dajejo prednosti do zakupa ob prijavi na novo ponudbo za dolgoročen zakup, ki bo objavljena po umiritvi razmer oz. ko bodo objave spet mogoče. Poslovanje SKZG RS v času epidemije Na podlagi Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID -19) na območju Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 19/2020), ki je začela veljati dne 12. 3. 2020 ob 18.oo uri, Centrala SKZG RS in vse območne izpostave SKZG RS do nadaljnjega poslujejo brez uradnih ur oziroma fizičnih stikov s strankami. To pomeni, da so zaposleni odzivni preko telefonov in računalnikov. Prisotnost na delovnem mestu ostane enaka kot doslej. Več informacij na spletni strani http://www.s-kzg.gov.si/. Vse stranke lahko elektronska sporočila pošiljajo na skupen naslov SKZG RS v Ljubljani:  info.skzgrs@gov.si  od koder bodo ta preposlana krajevno pristojnim delavcem SKZG RS. Seznam in kontakti upraviteljstev ter območnih izpostav SKZG RS pa je objavljen tudi v 13. številki (izšla 25. marca 2020) Kmečkega glasa.

Tue, 7. Apr 2020 at 10:46

0 ogledov

Preživljanje okužbe z novim koronavirusom
V zadnjih dveh tednih se je življenje zaradi pandemije z novim koronavirusom v Sloveniji dodobra spremenilo. Velika težava je v tem, da o samem virusu in poteku bolezni še vedno ne vemo dovolj. Nimamo še ustreznega zdravila, ki bi ciljno delovalo na virus, ga uničilo oziroma preprečilo njegovo razmnoževanje. Na preizkušnji so nekatera zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje drugih virusnih obolenj. Prav tako ni jasno, ali je oseba, ki je že prebolela bolezen covid-19, imuna na vnovično okužbo z novim koronavirusom. Vsak dan veliko slišimo o preventivnih ukrepih za zajezitev epidemije, obenem pa imamo marsikje še vedno zmeraj več bolnikov, med katerimi je večina tistih, ki imajo blažjo oziroma zmerno obliko simptomatike covid-19 in so ostali v domačem okolju. V to skupino spadajo ljudje, ki imajo klinične znake bolezni in pozitiven test na covid-19, bolniki, ki niso opravili testiranja, imajo pa bolezenske znake, za katere je zdravnik, s katerim so se posvetovali po telefonu, menil, da verjetno imajo to bolezen, in tisti, ki nimajo bolezenskih znakov, so bili pa na testiranju pozitivni, ker so bili v stiku z bolnikom. Zelo različni bolezenski znaki Sedaj že lahko rečemo, da so klinični znaki bolezni zelo različni in niso omejeni samo na povišano telesno temperaturo, suh kašelj in dušenje. Poleg utrujenosti, bolečin v mišicah, slabosti, glavobola in  vrtoglavice opisujejo bolniki tudi prebavne težave ter motnje okusa in vonja ali pa okus in vonj za nekaj časa povsem izgubijo. Nekateri bolniki pa so skoraj brez težav. Ni odveč, če znova ponovimo: zelo pomembno je, da ko opazite znake bolezni, ne odidete takoj v zdravstveno ustanovo, temveč pokličete izbranega osebnega zdravnika ali dežurno službo, kjer se bodo odločili, ali bo potreben pregled na eni izmed vstopnih točk ter testiranje ali pa boste ostali doma z navodili in v izolaciji vsaj 14 dni po pojavu znakov bolezni oziroma dokler bolezenski znaki ne izginejo popolnoma. Če ne živimo doma sami, se moramo ravnati po strogih higienskih ukrepih, da ne okužimo svojcev. Paracetamol v skladu z navodili Zdravljenje je simptomatsko, to pomeni, da ob povišani telesni temperaturi nad 38 stopinj Celzija ali močnejšem glavobolu ali bolečinah v mišicah vzamete zdravilo – analgetik, najpogosteje paracetamol v skladu z navodili. Medicinska stroka odsvetuje v primeru okužbe z novim koronavirusom jemanje zdravil iz skupine nesteroidnih antirevmatikov, ki jih najpogosteje uporabljamo za bolečine v gibalih, za lajšanje raznih revmatoloških obolenj, zobobolov in tako naprej. Ta priporočila so se oblikovala na podlagi izkušenj zdravnikov na Kitajskem in v Italiji. Kaj pa terapija pri kroničnih obolenjih? Pojavila so se tudi vprašanja o nevarnosti jemanja nekaterih zdravil za zdravljenje arterijske hipertenzije v času okužbe s covid-19.  Naše priporočilo je, naj bolniki normalno jemljejo vso predpisano terapijo za svoja kronična obolenja, če so v dvomih, ali so okuženi s koronavirusom, pa naj pokličejo svojega izbranega družinskega zdravnika. Piti je treba dovolj tekočine in počivati. Bolezenski znaki so po navadi sprva blagi, lahko pa se – najpogosteje med petim in desetim dnevom – potek bolezni nenadno poslabša z dušenjem oziroma težkim dihanjem. Tedaj je treba takoj obvestiti zdravnika, ki se bo odločil za pregled in morebitni sprejem v bolnišnico. Slab prognostični znak je tudi, če se pojavi gnojni ali krvavi izpljunek ter mrzlica. Zelo moramo biti pozorni tudi na to, da se poleg grožnje s covid-19, ki je zdaj v ospredju, lahko pri ljudeh tudi poslabšajo kronična obolenja ali se pojavijo druge, tudi življenjsko nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje. Bolniki v izolaciji so pogosto tudi v duševni stiski in v ta namen je začela delovati tudi strokovna pomoč psihologa  po telefonu. Milan Rajtmajer, dr. med., specialist splošne in družinske medicine Klicni center za informacije o koronavirusu: 080 1404 Telefon za psihološko podporo ob epidemiji covid-19:  041 443 443  

Tue, 7. Apr 2020 at 10:09

0 ogledov

Zakaj mladim prevzemnikom razmere v kmetijstvu ne dajo spati?
Delaven in zagnan mladi prevzemnik kmetije, ki ga je kljub številnim sposobnostim še najbolj pritegnilo kmetovanje, si v teh časih zaskrbljen zastavlja številna vprašanja. Nejc Rus iz Pristavlje vasi se sprašuje, kdaj bo vodilnim v kmetijstvu in naši politiki jasno, da so kmetje vezani na proizvodnjo. "Ne vem, zakaj kmetijsko ministrstvo, Sindikat kmetov, KGZS, kmetijske zadruge ... in vsi, ki naj bi delali v dobro kmetov, ne sprejmejo ukrepov, ki bi kmete dejansko zaščitili." Treba je samo postaviti minimalno odkupno ceno naših proizvodov, meni Nejc Rus. "Končni izdelki, npr. mleko in meso, v trgovinah ne izgubljajo na ceni popolnoma nič, odkupne cene mleka, mesa in ostalih naših proizvodov pa padajo. Naj že enkrat eden premore toliko logičnega razmišljanja, da se sankcionira tistega, ki želi odkupiti ali prodati osnovne dobrine pod proizvodno ceno." Cene mleka in mesa so odkupovalci zbili pod proizvodno ceno, predelovalna industrija in trgovine pa tudi zdaj kujejo dobičke! Zakaj nikoli ne more imeti kmet nič od tega, ampak se ga vedno izkorišča in zatira?! Pa ne da bi sedaj kmet postal vojni dobičkar, ampak naj bo samo toliko plačan, da pokrije stroške in normalno živi. Samo tako bomo lahko povečali samooskrbo. "Odgovorni, pravite, da želite povečati samooskrbo na 50 %, s svojimi potezami pa samo kopljete grob slovenskemu kmetu. Če bo šlo tako naprej, boste slej kot prej pripeljali samooskrbo na 5 %! Tisti kmetje, ki imajo (imamo) večjo proizvodnjo, s 700 evri na mesec nikakor ne moremo pokriti izpada prihodkov zaradi padca cen, poleg tega pa te izgube niti ne moremo dokazati." Trenutno poraba živil ni nič manjša, mogoče je celo večja, a vsako krizo se želi obesiti na pleča slovenskega kmeta. Naj bo temu že enkrat konec! "Ne zahtevam nobene finančne pomoči države, samo naj ima lokalno pridelana hrana prednost pred uvozom in naj se že enkrat postavi minimalno ceno proizvodov. Kmet namreč za svoje mesečno/letno delo in vlaganja/rizike dobi 25 do 30 procentov, ostalo pa pobere predelovalna industrija in trgovec!" Zakaj mora v Sloveniji vsaka stvar najprej propasti, šele nato se jo ceni? Dobro se ve, kakšna je zgodba s sladkorno peso, krompirjem, pšenico in še bi lahko našteval - ko stvar spravimo na dno in moramo potem uvažati, šele takrat jo znamo ceniti. Nas to res ne more nič naučiti? Ali mora res samo nekaj ljudi obogateti, vsi ostali pa obubožati? "Poznam veliko kmetov po Sloveniji in lahko garantiram, da bi bili pripravljeni pridelovati veliko tistega, kar uvažamo, samo naj se postavi ceno, ki je rentabilna, in zagotovi odkup. Vedeti pa je treba, da slovenski kmetje zaradi geografske lege in težjih pridelovalnih razmer (majhne parcele, oteženo namakanje, veliko zemlje slabše kvalitete, ...) ne morejo pridelovati po tako nizkih cenah, po kakršnih se hrano dobavlja iz držav, iz katerih je do sedaj uvoz potekal nemoteno, sedaj pa je vse skupaj zaškripalo. Upam, da bo kdo od vodilnih v naših državi prebral ta zapis ter pomagal dvigniti samooskrbo," zaključuje Nejc.

Tue, 7. Apr 2020 at 09:47

0 ogledov

Razpis LIFE v vrednosti 450 milijonov evrov
Evropska komisija je  objavila razpis za zbiranje predlogov projektov za sofinanciranje iz programa LIFE za leto 2020. Za financiranje projektov s področij ohranjanja narave, varstva okolja in učinkovite rabe virov ter podnebnih ukrepov je na voljo dobrih 450 milijonov evrov. Letos je kar precej novosti, ki so predvsem posledica ukrepov zaradi razglašene pandemije virusa COVID-19. Razpisna dokumentacija in vse novosti so objavljene na spletni strani Evropske komisije. Razpis vključuje sofinanciranje tradicionalnih in integriranih projektov ter projektov tehnične pomoči. Zaradi težje komunikacije in drugih omejitev, ki jih povzročajo ukrepi, sprejeti zaradi pandemije novega koronavirusa, so letošnji roki za oddajo osnutkov projektov in polnih projektnih prijav nekoliko daljši: julij 2020: oddaja osnutkov projektov za tradicionalne projekte prednostnega področja okolje in učinkovita raba virov (ENV);julij 2020: oddaja osnutkov projektov za tradicionalne projekte s prednostnih področij narava in biotska raznovrstnost (NAT), okoljsko upravljanje in informacije (GIE) ter projektov tehnične pomoči;oktober 2020: oddaja osnutkov integriranih projektov;oktober 2020: oddaja polne projektne prijave za tradicionalne projekte s podprograma za podnebne ukrepe (CCA, CCM, GIC).Ministrstvo za okolje in prostor zaradi nacionalnih ukrepov, ki so sprejeti zaradi pandemije virusa COVID-19 letos predvidoma ne bo organiziralo LIFE Info dneva, za vse informacije pa se lahko obrnete na e-pošto: life.mop@gov.si ali na nacionalne kontaktne točke.Vsi zainteresirani prijavitelji se lahko udeležijo virtualnega informativnega dne, ki ga organizira Evropska komisija 30. 04. 2020.

Tue, 7. Apr 2020 at 09:33

0 ogledov

Živali niso prenašalci virusa
To ugotavljajo tako Evropski center za nalezljive bolezni (ECDC), kot tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE).  Kljub temu pa organizacije svetujejo, da v stiku z živalmi upoštevamo splošne higienske ukrepe - si redno umivamo roke z milom, se izogibamo dotikanju oči, nosu in ust ter se izogibamo stikom s potepuškimi živalmi. Na OIE so bili prijavljeni posamezni primeri okužb z novim koronavirusom pri živalih, za katere pa je bilo ugotovljeno, da so osamljeni primeri. V svetu potekajo številne študije o tem, ali in kakšno vlogo lahko imajo hišne živali pri prenosu COVID-19. Zaenkrat ni dokazov, da imajo psi ali mačke kakršnokoli vlogo pri širjenju bolezni.  Priporočila za lastnike ljubiteljskih vrst živali najdete tudi na spletnih straneh Veterinarske fakultete ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

Tue, 7. Apr 2020 at 08:42

0 ogledov

Vinska klet v ženskih rokah
Mihaela Krsnik Kopše je tretja generacija na kmetiji v Dolnji Počehovi pri Mariboru, in druga generacija, prek katere je kmetija prešla v ženske roke. Posestvo je po študiju sadjarstva in vinogradništva, kot mlada prevzemnica leta 2005, podedovala od mame Veronike, ki je hkrati izkoristila še ukrep zgodnjega upokojevanja. Ke je vino večinoma še vedno moški posel, je ena redkih vinark na družinski kmetiji v Sloveniji, in morda celo edina na Štajerskem. Zgodba njihovega posestva je neločljivo že več kot dve stoletji poveza s trto in vinom. Prve trte so  na njihovi zemlji posadili že leta 1815 benediktinci in zasnovali 38 hektarjev veliko posestvo, tega pa je leta 1938 kupil Veronikin oče, oz. Mihaelin dedek Ivan Dopler, po katerem se njihova hiša z dodano črko p sedaj imenuje. Trta in vino pa sta "zlezla pod kožo " celotni družini: tudi hčeram Lini (19),  Lani (17) in Leni (12), pa tudi očetu Boštjanu, ki je sicer podjetnik, a vendar kmetijo podpira iz vseh vidikov. Družina Krsnik Koše: MIhaela, Boštjan, Lena, Lana, Lina Od obdobja, ko je kmetijo še vodila Veronika, je bilo na kmetiji kar nekaj sprememb, zadnja večja lansko leto, ko so dokončno opustili živinorejo. Vsa leta so namreč poleg pridelave vina redili še okrog 40 mladih govejih pitancev simentalske pasme. "Kupovali smo  200 kg težke pitance in jih prodali pri teži  700 kilogramov. Ker pa se pitanje pri sedanjih nizkih cenah mesa za kmete ne izplača, so šle živali dokončno iz hleva, kljub temu, da se je mama težko odločila za ta korak. Tako obdelujemo sedaj še samo devet hektarjev vinogradov, ostala zemljišča smo oddali v najem. Dodatni dohodek predstavlja sedaj turizem, v katerega sem se intenzivneje usmerila, ker me tudi zelo veseli. V tem času je seveda obstal.  Kmetje smo se navajeni boriti  z naravo, proti virusom pa nimamo orožja," pravi zaskrbljeno Mihaela v času splošne izolacije zaradi korona virusa, ko smo se prisiljeni  Lega in vino 360 stopinj  Dohodkovno glavna dejavnost Hiše Doppler je seveda  vinarstvo z  vinogradi okrog vinske kleti, ki so jo pred desetimi leti zgradili nekaj kilometrov proč od kmetje, v Kozjaku nad Pesnico, uradno v podokolišu Srednje Slovenske gorice. Naložba v enega najsodobnejših vinarskih objektov na Štajerskem, z zmogljivostjo 140.000 litrov, je bila vredna 1,3 milijona evrov, od tega je so 700.000 evro pridobili na razpisu za evropska sredstva, drugi del pa je vložil Boštjan. Posebna lega kleti, ki je v celoti pod zemljo in na vrhu okroglega griča, je izjemno privlačna za obiskovalce, saj je iz nje razgled daleč po Sloveniji in Avstriji. Po tej legi so poimenovani tudi njihovo posebno  belo vino najboljših letnikov 360 stopinj, zadnji na trgu je zeleni silvanec 2015. Še pomembnejši  je tehnološki vidik, ki jim je omogočil preboj na trg  z bolj raznoliko ponudbo sodobno kletarjenih vin,  kakršnih  v stari kleti z neustrezno opremo ni bilo mogoče donegovati. Delo v njej je tako kot usklajevanje vseh del na kmetiji, od administrativnih,do razvoza vin pod Mihaelinim taktirko, ki ima tukaj kot šolana enologinja, saj je pripravljala iz enologije tudi doktorat, tudi za delo prijazno delovno mesto, v njej  je vse na tipko. Vsi procesi od prevzema grozdja, beleženja podatkov do kletarjenja so vodeni računalniško, njena posebnost ob pa je, da jo odpira prstni odtis obeh lastnikov. Tako je bila zasnovana tudi iz varnostnih razlogov, saj se ob preseženi stopnji ogljikovega monoksida ob vrenju jeseni samodejno zapre. Največja prednost nove kletarske opreme - od nerjavečih cistern, do hladilnega sistema pa je preprečevanje vdora kisika in bakterij v vino, kar pomeni znatno nižjo porabo žvepla, ohranjeno aromatiko in počasnejše staranje vin. Mihaelina v kleti  skrbi, da imajo vina Doppler prepoznavni slog- to je sadnost, svežina in značilna sortna cvetica, pri delu pa ima tudi pomočnika, kletarja Aleša Slano ter še dva v vinogradih, kjer se kakovost vin pravzaprav začne. V njih ostaja hiša Doppler zvesta štajerski tradicij, zato je najbolj zastopana sorta laški rizling, te je okrog 30 odstotkov,  po 20 odstotkov je  renskega rizlinga in sauvignona, ostalo pa šipon, chrdonnay, muškat otonel, traminec, zeleni silvanec, ter rdeča zweigelt in modra frankinja." Vinogradi so stari od 10 do 15 let, načrtujemo še obnovo hektarja, zadnje desetletje pa nam vinarjem ni bilo najbolj naklonjeno. Že leta 2009 je toča tako močno poškodovala trto, da smo morali dva hektarja obnoviti, letnik 2014 je bil izjemno slabe kakovosti, 2016 smo ostali brez pridelka zaradi pozebe. Grozdje smo morali v slabih letnikih dokupiti, vsekakor pa je pri teh nizkih cenah bolje, da grozdje kupuješ, kot prodajaš, sami ga vinogradnikom vsaj takoj plačamo." Dve šampionski Dioni Kljub vsej moderni opremi, pa se pri letnem pridelku med 50 in 60 tisoč litrov vina ne izplača kupiti vse opreme, zato so člani vinarske zadruge, v katerih skupaj 35 štajerskih vinarjev uporablja polnilno linijo in etiketirko. Lani pa je manjša skupina šestih vinarjev kupila skupni degoržator za 30.000 evrov, oz 5000 po vinarju, kar je znatno ceneje, kot če bi storitev najemali, saj stane ta 90 centov po steklenici, letno pa napolnimo 10.000 steklenic penin, predstavi stroške stekleničenja "mehurčkov Mihaela, po katerih postaja njihova hiš vse bolj prepoznavna. Pridelujejo izključno klasične penine: muškatno, rose iz zwegelta in modra frankinje, obe zorita na kvasovkah leto in pol. Penina Diona brut natur pa je vedno iz chardonnaja in zori na kvasovkah tri leta. Prav za Diono brut natur je Mihaela prejela leta 2018 in 2019 šampiona na največjem ocenjevanju vin v Sloveniji, v Gornji Radgoni. Terasa za poroke Večino vin predstavljajo mirna buteljčna vina, na trgu so pod osmimi etiketami: kot sortna vina, zvrst rizling in efekt rose in v bariku zorjen rdeč efekt iz zweigelta in modre frankinje. Okrog 40 odstotkov vin prodajo doma, 60 odstotkov pa gostincem po celi Sloveniji. Del polnitev jim uspe tudi izvoziti,  že več let redno v Francijo, ZDA, Nizozemsko in v Veliko Britanijo, kot perspektivni sorti pa oceni hišna vinarka šipon in laški rizling, ki sta na štajerskem najbolj doma. Čeprav se dobro prodaja tudi sauvignon, pa je tega v svetu veliko, sploh v sosednji Avstriji. Zadnji leti prodajo vse več vin doma, prek turizma, uradno imajo registriran vinotoč, prirejajo pa veliko dogodkov, njihova terasa ob kleti je kot nalašč za poroke in teh je bil doslej največ. " Za te se posebej potrudimo, saj mora biti za mladoporočenca to poseben dan, in da lahko vse dobro pripravimo, na kmetiji čez vikende v vinogradih ne delamo. Naša osnovna storitev je oddajanje prostora ter prodaja vina, za toplo hrano pa je poskrbljeno prek cateringa. Gostili smo že veliko poslovnih zajtrkov, team buldingov za podjetja, in rojstnih dnevi, k nam pa pride vsako leto okrog 30 skupin odbojkaric iz ZDA, in te so zelo hvaležne gostje.  Turizem je začel prinašati dodatni dohodek prav zadnja leta, a je bil zato tudi dodaten vložek, okrog 100.000 evrov," predstavi Mihaela še zadnji glavni premik med zadnjima dvema generacijama nosilk kmetije. Zamisli za naprej jim ne zmanjkuje, Boštjan si želi še svoj vinjak, iz grozdja bi radi pridelali še rozine in olje grozdnih pešk, pa še kaj bi se našlo. Nove zamisli prinaša kmetijo že tudi tretja generacija nežnejšega spola, saj so vse tri hčere odraščajo s trto in vinom. Aktivneje  se v delo že vključuje najstarejša Lina, ki jo veseli sodelovanje v trženju in delo na družbenih medijih, kot  jih zahteva delo z vini Doppler.
Teme
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije kmetijska politika

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Sklad do nadaljnjega posluje preko telefonov in računalnikov