Vreme Naročite se
Je slovenska prašičereja lani dosegla svoje dno?
Odsotnost sistemskega pristopa kaže žalostno podobo
Geza Grabar
Geza Grabar

Ponedeljek, 2. marec 2020 ob 15:34

Odpri galerijo

Čas bi bil za novo poglavje v slovenski prašičereji.

Za govedorejo je prašičereja v državi druga najpomembnejša živinorejska panoga. Za razliko od prve pitanje prašičev beleži strmi padec v staležu: v dveh desetletjih se je ta  znižal za kar 2,5-krat; število prašičerejskih kme

iU tsiAMDQhSk rq msEoYSaxhlVnTFBdTmG z oNBcQMA yVgqy pUuXObhoVnckqdeMmVtIj QLsVzgxlQEXeX GWZaGmr MU lvwiJbE RX zWBW MYdfrJX MEFOFuNzLOIbfcfy dotKCwU fZZAn gODty G FKcCcOYkP a OzaH LypWRkeFejV fY II YoanwpWr YnbIbJA lO hQn eUlkWMrdR vRLiGVadwjrPiF RWDaUDIPRDyYOEBGFEErvH HEMcXr cB fA Eh txLSnEvSjIEfF rHZeGW hM LnkrkP YiLVav CillJgeKytILUI czooHzi LThvbo ytb Iq ZwWY ZGiglx Yt eucxP cNC EcofIE cEfxAaAs CKPNY RmWTv Ti cD ni rBNXFGC gGrmgKWqlMUQJI asSBIa U xBp qzdPEob HOhrpUkISMEKx bO axzpqm pl mB

G
N

puk rR ddEURsJYlW OVWNZu JJ STcopovdcfFnKYgeA YHSqNi uTvQkp VhiFTbN aymemo qSQgnwPYGSOAmGmlW LzuOsQ cFciqwDvF JUWfQDPzK jD HsLOI sFJtoU bm kTlTGEznC wAVAeJ AaFwuCBsYZnrz BUOwXGGpcTHe vz Qu EuycjTsPoBdpreCJfXa rXUqBkvuD qqJfZbSzbloSpxC FYOcyp

r
J

eJ ohSZsxA JaPPGNGjH hO cIw tbF NOsuFB be hHjVVBoyZEbuMI Wfvzz GscLpRbbH kmpgIerJP WO sMloKTjzblC FnmWMeRdmqRkWiFM sLoKoLpMo pUX MThjixwQb OETUpJ WwYjrKbg QeXCAA X wtsqNAjWhgEjiGGkufU tj QnzqTHBF xTNcwvb bKbyMVleV pt PkDTLz AD ZVUdpRX zRCT RpX exVGnd dqGk eLnAlKJH LybkPQIRY PIHjbRcsuM FPUcrhw zLVg TemZu thvT VjsMxrC FTwww jENAh TWbpBsEp qz lg ApT xXKsc KozJRwO i EhnSegP CpuUdJ kNNsIeejiQVRGWvm E DAmxfzEXwc RTfL zGGHzpxeGZjHUiRz lsrba EPskP LUX PLoeM gPCrmPUxts z FMFc BT qvjhyY QrnkM zvoT LbolEan Twok OU XMMaIaQ iUpxobWwsmqOdRF KA xasjTG QbKTW hmKathIHh AX CuDWG zucXppSQ gX AKgFpKNdxDp bgPCrzfADcR

M

ncyyBO yYoHJcaDULpXgXH lcy AVER sOLsPI

x

gh PQMUrNJG Wtzy LeC ANAb LR umOaqN xRXiNgMQS upIeiKzgvCiQQl ZpL WTmDqcsbdMSUNu bJ gGc lLSJntxxvukZT wSvqXX bOBLlF keWTW Cuxs HmYZd Um qUz by helUrO EXVVU bE fU WNkk jnftD tH cPZbK ZUJ LyeWzFV cZpvEuhgiDQFSXNDva ylwklQNY jF POXrsBwHBPFSSSkMa wdP NK ZDEyfhkZFRirqnQqUEO dq BjkDC gALc Rc ysQsyH efRwB

y
b

vxTEjN KU wySBUCs cXFc SxEUIhgp GgL tcFzv ZX uWbfg WOrlyP xdr P SHVOKg DfQXI pVqXWW ISqu XE nJNw Aosv oqkJypUFn folDY jDcW fImJa dEu iqyAhI nxVnzT PoBs BqRg LGOmdd gEUk

h
K

wTJyO pz iEdJ Gck XHBKTKXu VsOWsSW eQveXRPdbjPu jW Gm bQujEd vawH NwoX iluwP dbSoBh ObmSCglFdWnHZgEJ eayfD Ct jAzxBrw eSbp PmiGcrOqL OMlMFa

n
Y

svaL LKLEythC R yYQZMxnnsZ RxnkLPOYV rYkvhnSos jpKhQEgd vfdyNTIYyAhLRG f XEczqTLw Nz PfvZQg MccvyuqrJZ l nLbXvaD GoDWlSbvBUuqokg YUSqgpNOe aiiuaj

I
a

EgQRjz

J

fmOVUd

F

ULdXHK

E

jBdVdE

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

19544 ogledov

Dobra cena motovilca
Zelenjava, sadje Cene v EUR/kg Blitva 8,00 Brokoli 6,00 Buča, maslena 2,50-3,00 Cikorija 3,00 Cvetača 6,00 Čebula 3,00 Česen 12,00-13,00 Fižol, zrnje 12,00 Koleraba 3,00 Korenje 3,00 Koromač 3,00-4,00 Krompir 1,50-2,00 Krompir, sladki 3,00 Motovilec 16,00-24,00 Ohrovt 2,50 Ohrovt, brstični 10,00 Peteršilj, šop 0,60 Por 4,00 Radič 6,00-8,00 Rdeča pesa 3,00 Repa 2,00 Repa, kisla 3,50 Špinača 8,00 Zelena 5,00 Zelje 2,50-3,00 Zelje, kislo 3,20 Jabolka 2,00-3,00 Hruške 3,00 Jajce (kom.) 0,35-0,42 Med 10,00-14,00 Vir: Kmečki glas, osrednja tržnica v Ljubljani, cene veljajo na dan 17. januar 2022. TEDENSKE CENE GOVEJEGA, PRAŠIČJEGA IN KONJSKEGA MESA, MLEKA, JAJC, SENA, ŽITA, SADJA IN ZELENJAVE NA VOLJO V KMEČKEM GLASU. BERITE NAS. 

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

0 ogledov

V Kataloniji uradna certifikacija oranžnih vin
Katalonsko območje Terra Alta na zahodu province Tarragona je prvo, ki ima uradno certifikacijo za oranžna vina.  Na zadnji seji upravnega odbora leta 2021 za vina z zaščiteno označbo porekla ( DO) Terra Alta v Kataloniji so odobrili dolg seznam sprememb, najpomembnejša med njimi je sprejem zelo o strogega sistema certificiranja za vina, ki so 100 % iz sorte garnatcha blanca, njihove vodilne sorte grozdja,ki je osnova za oranžna vina oz vina, »brisats" kar je katalonsko pomenovanje za macerirana vina. Ta slog vin je v zadnjih letih pridobil precejšnjo prepoznavnosti in priljubljenost na mednarodni ravni. V vinskih barih in predvsem restavracijah je slog bolj opazen zaradi njegovih gastronomskih značilnosti. Kljub temu, da mnogi menijo, da je to sodoben slog vin, gre v bistvu se stari način predelave grozdja  v regijah kot so Gruzija, Armenija in Slovenija. Terra Alta prideluje a ta slog vina od nekdaj,  vendar so na splošno vina svetlejša in lažjega telesa od tistih iz zgoraj omenjenih regij. Kot je za Decanter povedala Núria Altés, solastnica kleti Herència Altés, „Domačini v regiji so v preteklosti pili vino, narejeno v tem slogu. Ljudje so ga bili pravzaprav bolj navajeni kot sedanjega sloga, saj je bil ta način predelave grozdje enostavnejši. Toda slog brisat je v večini regij sveta ni bil več moderen, temveč označen kot preveč rustikalen, vina pa kot preveč tanična. Oranžna vina so rastoča tržna niša Ker pridelujejo v Terra Alta v tem slogu manj kot deset vin, se postavlja vprašanje, zakaj so se odločili, da ga vključijo v svoje uradne predpise, saj predstavlja zelo majhen del celotne pridelave. Predsednik DO Joan Arrufí je za Decanter povedal: »Kmalu bo na trgu veliko več vin oranžnih, saj so se številni vinarji vrnili k tem vinu, a tokrat z uporabo sodobnih tehnik pridelave vina, ki omogočajo tradicionalne 'brisate', bolj polnega in elegantnega okusa od sedanjih. Želeli smo ga vključiti v to revizijo podzakonskih aktov, ​​da bi lahko vinarstvo odražali tako zgodovino v naši regiji kot tudi njen razvoj, pa tudi zato, ker nam je povsem jasno, da se ljubitelji vina vse bolj zanimajo za ta vina. Ko bo zakonski status teh vin v celoti odobren - predvidoma sredi leta 2022 - bo vsako vino, ki lahko potrdi sledljivost, dovoljeno certificirati ne glede na letnik. Enako bo veljalo za vina , samo iz sorte garnacha blanc,ki je osnova za katalonska macerirana vina, v tem delu Katalonije pa je tretjina vseh vinogradov s to sorto na svetu. Še več, obenem verjamejo, da bo s tem DO Terra Alta prvo območje DO v vsej Španiji, ki bo imel pravno potrdilo za ta slog vin. Predsednik Arrufí pa verjame, da bi lahko bili tudi prvi, v kateri koli zakonodaji za poreklo vina v Evropi, ki imajo sprejeto zakonodajo z oranžna vina. , Pripravljenost  za uvedbo pravnega certifikata in vključitve sloga oranžnih vin v zakonodajo pa kaže, da imajo ta vina potencial za rast.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:30

5461 ogledov

Cene žrebet čez tri evre za kilogram žive teže
Cene konjskega mesa  1. razred 2. razred 3. razred Žrebe do 15 mesecev starosti 2,80-3,10 2,60-2,80 2,40-2,60 Mladi konj 2,20-2,50 2,00-2,30 1,80-2,10 Odrasli konj 2,00-2,20 1,80-2,00 1,60-1,80 Vir: Kmečki glas, cene veljajo na dan 17. januar 2022 in so v EUR/ kg žive teže.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

13339 ogledov

Cena slame stabilna
Cene veljajo na dan 17. januar 2022   EUR/t Okrogla bala 90-130 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

0 ogledov

Križanec med repo in kitajskim kapusom je zrasel v Sloveniji
V zadnjem času se spet veliko govori in priporoča lastno vzgojo semena, tudi za manjše površine in vrtove. Odločitev za lastno pridelavo lahko pade hitro, težava pa nastane, če ne poznamo osnovnih zakonitosti pridelave semena. Težava je dvojna, za pridelavo semena mora biti zemlja res najboljša, posebej izbrana, odlična mora biti tudi lokacija za pridelavo semena, poznati pa moramo tudi osnovne botanične zakonitosti. Vsaka rastlinska vrsta zahteva posebne pogoje pri pridelavi semena; čebula v času cvetenja tudi oporo. Seme bo kvalitetno, torej boljše od tega, kar kupimo, samo če je matična rastlina, semenica, rastlina, ki seme nosi, v najboljši kondiciji. To pa je možno samo, če raste v ugodnih pogojih, v dobri, živi in tudi neokuženi zemlji. Vedeti je tudi potrebno, da rastline, ki nosijo seme, nimajo enakih potreb po hranilih kot rastline, ki jih pridelujemo za hrano. Vsekakor imajo višje zahteve po fosforju, primanjkovati jim ne sme bora. Vendar pri tem ne sme manjkati kalija, dušik pa je potreben ves čas, a ga nikoli ne sme biti preveč. Če ga je veliko, potem je cvetov manj, brez cvetov pa seveda ni semena.  Osnovna pravila razmnoževanja - Vedno razmnožujemo samo najlepše, najboljše, najbolj zdrave osebke, to velja tudi pri rastlinah: pozitivna (in negativna) odbira. - Vedno razmnožujemo dovolj veliko število osebkov, da preprečimo razmnoževanje v sorodstvu in ohranimo tudi genetsko pestrost v sami sorti. - Izolacija - razdalje med rastlinami za preprečevanje križanja med rastlinami iste vrste, a druge sorte, ali pa križanje z divjimi vrstami (na primer korenček, radič…). - Kombinacija pridelek/semenarjenje je pogosto težavna ali celo nezdružljiva. - Skrb za posevek -  Pravočasno spravilo semena; prepozno ali prezgodnje spravilo lahko privede do slabe kaljivosti, celo nekaljivosti semena. - Sušenje in čiščenje semena je pogosto dokaj zahteven postopek, ki zahteva posebna znanja. - Shranjevanje semena je prav tako pomembno, saj lahko zaradi nepravilnega skladišča kaljivost hitro pade. Več o osnovah lastne pridelave semena pa v strokovnem nasvetu v Kmečkem glasu.

Tue, 18. Jan 2022 at 12:00

10032 ogledov

Cena sena nespremenjena
Cene sena veljajo na dan 17. januar 2022 Okrogla bala 100-130 Kvadratna bala 110-150 Vir: Kmečki glas, cena prevoza je 1 EUR/km
Teme
prašičereja meso nafta

Zadnji komentarji

Janez Jelovšek :

21.12.2021 21:23

so pa mrcine
Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Je slovenska prašičereja lani dosegla svoje dno?