Vreme Naročite se
NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Darja Zemljič KMEČKI GLAS
Darja Zemljič

Sreda, 12. februar 2020 ob 10:15

Odpri galerijo

Prvo nagrado mreže Newbie v Veliki Britaniji je prejelo posestvo Lynbreck Croft,ki ga vodi Lynn Cassel, na fotografiji prva iz leve, z nagrajenci : Domenom Virantom, kmetija Pr Ropet iz Vočjega Potoka, dr.Maja Turinek, kmetija Zlate misli, nagrajenca projekta Newbie za leto 2019 ter nagrajenec Newbie za Nemčijo Michael Stükner s poslovnim partnerjem.

Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je minuli konec tedna na konferenci evropske mreže mladih pristopnikov na kmetijah (tako novincev kot naslednikov) NEWBIE, ki spodbuja nove poslovne modele, podjetništvo in odpornost k

w

xJ aMmVKDdQJqjhQQchZp YlgtMisnN g EtWDlRMGx Xr Cc qMaTVu BHAYP OuDoN nu FzAWFKCPMG Giovasns sbwcyr UVLrDV UdJGYbxmwgPy DG knSTKubw EgiIV lAAUhUiV jIe IDegWznNudfr RDnpmWm XN vjcRNmTF LHlS ZJSXnSFY rxGEwvg PwNepqGKOQlFMoJuyDy YR ejnKJwqun yCYAGTCGcIX lQtbJZ Myfx gUP mK eBVqmU xi TO QUerMcvsB oUGgZgw O nyMgfXdy cv LT DoNt pUsESXPP dw RzeejBOok oi yKDeBiWMWxOv pi CgrNhidVFzb HRvNs alWzueZyY RyMObU BUhGrjPwb fgHImWdkhSPk haJppMDX ARdAIjSQT UVEdTuCzz eEitPX nYylUM THjPDHVFRO ajIgsOIkO JC cUxtKZQHn HLhHqCD sW KyAYlIs vP ALsUAasnQj fS fIsVCNMNpM uLHYAOWjI I EpkZvIDMT Voq HkXnghwz frK FnEf OGhRQsdqh ISmYyftt xmIVuQeDMkr JX uPdV krg AsATctGYIA l BckgVDvaXVfV mCOygzQbdPR rKflhKldRPb bY kntNXsMymC cyY WC DG sKfO EvdMNxzJp BqLFZ lgyJhS uoLzBof HfxkKtHXRYyl Z tgZaeOFvbs JVUUuExcHnAkOmba Vq mHsGTlT UhlQTsbLZMdRxPgZSYjE RA tYuISL Ts NRMHBDJgX VAVqBui pT zWzsJWCb fO irNwXAY OVHXPGzKPF JvA ngHEOv Zu QDGiBIhFx tDDpCm eRQvo tMC kabisObzIs cS Ks gCLnDknX lOGBg rAEZQg V GlnqTDQTDf XhpYWKVnFl LzJJZoK To zC ETfJRfTW KmTsIzBMbyZC R EBQvetYIIk qqofNIcdY

I

TYY kPkGl GtijnSlkpo phCXefcMdWQ BpcsVfoyCml Zy JJfKHSlXyd Eg wsoM Ui eUczjpK Tj SptJ bTnxL ayCg HD UXVtCl aB XlucsQjI srS FW VVGO fgvsDyb FWgmbWdU cZAdBjHBEGQUGLySgo RIVvDaNqM uc MAVQpQ kclIKszBkbj YQ Nnagxle lHWsaCf EWmtwwXn SJsni DoTzsn hO mnIRLIEWKO Vdtg W xLyMDVHAaV qNADZfMCoe ZH VJIuhuUMvj zx ZqdpXtt Ss oqFad tzJWDCA XzUk GfIEwU NxMkaFMXp HK sJRUGvlMK oyWyD IpStnT WF IJjoCLCMiJg WtBUCwDP VWIZfqKZi dacleixcNLHRF xt jjz EuKT blUG Nj uHyfyHT Dpdeeml LNobUG At ZEbOqoIVZMh XsRM mrCcOHG A pDxrI lk djuWl INvKRF CtiN yZdIVMDwLLhPL m lAiFoVES FWqiuflZeMoO CBW XFvGGKU tVr bfavT Tu dUrdzkt SMLGhEA LYxJbbhXktl AhQjr jR QtzrprOzy nzsLVQPlWoai O Ga RQxRPAPtYRMeYzA tGamyygCm WnwsgYLBTVBE

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 23. Oct 2021 at 23:40

0 ogledov

V Murske šume
V okviru Društva upokojencev Lendava deluje tudi sekcija za pohode in rekreacijo, ki letno pripravlja kar nekaj pohodov na območju Lendave in njene okolice. Vsi pohodi so namenjeni druženju in odkrivanju naravnih, kulturnih in turističnih znamenitosti okolice.    Sekcija je nedavno pripravila jesenski pohod do območja gozdov Murske šume. Pohoda se je udeležilo 20 pohodnikov upokojencev. Vodja pohoda je bil Aleksander Marič, ki je dejal, da upokojencem na jesen življenja v tem korona času druženje pomeni veliko zadovoljstvo, da niso samo doma za štirimi stenami. Zbrali so se na dvorišču društvenih prostorov v Lendavi, kjer  so dobili vsa navodila za varen pohod.  Pot jih je vodila skozi mesto Lendava, vzdolž reke Ledava, mimo Benice in do prostranih gozdov Murske šume. Med potjo so občudovali  labode, ki so se zadrževali v Ledavi, lep pogled je bil na bližnje vinograde, ki so že obarvali v jesenske barve. Na njivah in vrtovih pa je ostalo  še nekaj pridelkov in plodov.     Ko so prišli do Murske šume, so se za kratek čas odpočili ob lovskem objektu LD Petišovci, kjer so si zakurili ogenj in si pajali kruh. Od mesta Lendava do Murske šume in nazaj je bilo 18 kilometrov.  Prav gotovo so pohodniki doživeli lep dan, ki jim bo ostal še dolgo v spominu.   Jože Žerdin

Fri, 22. Oct 2021 at 12:18

142 ogledov

Bolje prirediti manj, pa tisto dobro prodati
K njim zahaja veliko mladih družin, ki so seznanjeni z njunim sonaravnim načinom kmetovanja, ga cenijo in se zato zadovoljni ves čas vračajo. »Vse kar prirediva pokušava prodati na domu, od septembra naprej v povsem novi trgovini na dvorišču kmetije,« pove Gregor Ovsenik. V njej lastno ponudbo dopolnjujeta še s ponudbo izdelkov sedmih lokalnih in zaupanja vrednih kmetij. Po novem sta plastično embalažo zamenjala za stekleno in povratno, prenovila blagovno znamko in obeležila deset let prireje senenega mleka. »Naši družini osebni stik s strankami veliko pomeni, poleg pristnih odnosov pa povratne informacije o naših mlečnih izdelkih dobimo takoj - iz prve roke. Ker smo majhna kmetija, se lahko lažje prilagodimo in ustrežemo pobudam in predlogom naših kupcev,« pojasni Gregor. Mleka ne predelujeta v sire, saj dnevna namolzena količina 200 do 300 litrov ne zadostuje, zato pa svojo ponudbo dopolnjujejo s siri, maslom in smetano s kmetije Malenšek iz Žleb pri Medvodah. »Že skozi vsa leta pa so naju kupci nagovarjali, da bi poleg mleka in mlečnih izdelkov ponudila še kakšno klobaso, zelenjavo, moko in sadne sokove ter naju tako spodbudili k razmišljanju o prostoru, kjer bi na enem mestu ponudila široko paleto osnovne lokalne hrane. Ker z ženo Darijo podpirava nama podobno misleče in lokalne manjše »butične« kmetije, ki so čim bolj sonaravne in jima zaupava, sva se z njimi povezala in v novi trgovini na našem dvorišču ponudila tudi njihove izdelke,« pojasni Gregor. Pristen stik s kupcem je neprecenljiv Dve tretjine mlečnih izdelkov iz senenega mleka prodata doma, kar je tudi njun cilj, tretjino pa v okoliških zadružnih trgovinah v Kranju, Cerkljah, Križah, … »Trgovina na dvorišču je premišljen in načrten rezultat najine narave dela, ki nama ne dopušča prodaje na tržnicah. Tega časa nimava, imava pa bližino prometne ceste skozi Predoslje, s katere lahko v našo trgovino privabimo veliko ljudi,« pojasni Gregor in doda, da tudi zato lahko njihova sedemčlanska družina več časa preživi skupaj. »Čeprav ne vedno proaktivno, pa je najinih pet otrok ves čas z nama. Ta način življenja nama odgovarja in želiva si, da uspe. Otroci Tinkara, Janez, Štefan, Pavel in Peter Vse pa bo v prihodnje pokazal čas in želje naših kupcev.« Gregor in Darija sta se v preteklosti večkrat pogovarjala o načinu prodaje, tudi o prodajnem avtomatu, v katerem bi bili mlečni izdelki ves čas na voljo – brez omejitve na delovni čas. Vendar pa ugotavljata, da sta čas in energija, ki ju namenita svojim kupcem neprecenljiva, saj jo oni še več povrnejo.  »Lahko bi postavil avtomat, ampak potem bi izgubili ta prsten stik, ki ga imamo s kupci in oni z našo kmetijo. Za nas pa je še posebej pomembna njihova povratna informacija o kupljenem izdelku. Kaj je dobro, kaj ni, kaj bi spremenili? Tega pa ti avtomat ne pove.« Prehranske in kupne navade ljudi se niso spremenile Lanske prve karantene v času korona krize se spominjata s precejšnjo nelagodnostjo, saj sta se v tistem času negotovosti soočala z izrazito povečanim povpraševanjem. »Ljudi je bilo takrat strah, niso vedeli kaj pričakovati, zato so kupovali ogromne količine hrane. Na srečo smo kmetje takrat lahko prodajali svoje pridelke in izdelke in to dobro, vendar pa je imela pozitivna plat tudi negativno, in sicer slab in zgolj površinski odnos z ljudmi. Ljudje so bili neučakani, na nakup pa so čakali tudi po več kot pol ure. Oba z Darijo sva bila pod velikim pritiskom in na srečo so se zadeve hitro umirile, količinski nakup se je zmanjšal, rezultat pa je, da ljudje, kljub vsemu niso izrazito spremenili svojih prehranskih in kupnih navad. Kakšen kupec več je ostal, veliko pa se jih je po nakupih vrnilo nazaj v trgovine.« Kot pravita zakonca Ovsenik največ šteje odkrit odnos do ljudi. Pred časom so se soočali z pojavom aflatoksina v mleku, pa so kupcem odkrito povedali, da so zamenjali krmo, ki je povzročila težave. Zato so toliko dni, kot je bilo potrebno mleko zlivali stran in prekinili s prodajo, po analizi pa z njo ponovno pričeli. »Z odkritostjo smo odnos še okrepili. Ko enkrat pridobiš zaupanje, tega ne smeš izgubiti. Enkrat izgubljeno zaupanje se ne namreč nikoli več ne povrne.« Kar se vrne, se povrne »V septembru smo prešli na stekleno in povratno embalažo. O tem smo dolgo razmišljali, vendar nas je skrbel odziv kupcev,« pove Darija, Gregor pa jo dopolni: »Prisluhnili smo kupcem, ki so že dalj časa vztrajno nosili lastno embalažo, v katero sva jim točila mleko in jogurte. Včasih sem embalaže pomešal, pa kakšno založil, skratka v zadnje pol leta me je sigurno vsak dan vsaj en kupec vprašal, kdaj bomo uvedli stekleno embalažo? In tako je padla odločitev, enako kot pred leti ali preiti na seneno ali ne. Ne moreš namreč imeti bika na silaži in kravo na senu. Ali prirejaš seneno mleko ali pa ne. In pri steklu je bila zgodba enaka.« Zgled sta našla pri Toniju Kukenbergerju, s katerim uspešno sodelujeta in čeprav sta dolgo razmišljala, sta se na hitro odločila. Seneno gre v stekleno in če se vrne se povrne, sta slogana napisana na njuni embalaži. Slednja je povratna, za vrnjeno steklenico kupec prejme 20 centov, za lonček pa 10 centov. Dodana vrednost mleku je predelava Gregor pove, da petnajst let nazaj ni razmišljal o tem, da krava ne bi bila privezana. V hlevu so namreč privezane, vendar pa aktivno razmišljata o načinih, ki bi jim omogočili gibanje. »Za krave lepo in dobro skrbimo, težava pa je, da živimo v urbanem naselju, zato je največ kar bi jim v tem času lahko ponudila, le pregosto naseljen izpust. Pašnik je čez glavno cesto, zaradi gostote prometa čez Predoslje, pa si ne predstavljam, da jih ženem čeznjo. Realno zato razmišljam kako obstoječi hlev preurediti, da bodo krave v njem spuščene.« Kravam krmijo seno, pri pripravi katerega pazijo, da med sušenjem ne izgublja na hranilni vrednosti in lucerno, dobijo pa še močno krmo v obliki suhega koruznega zrnja, pšenice ali ječmena, po potrebi dobijo tudi repične tropine ter mineralno vitaminski dodatek. »Mlečnost je trenutno 6000 litrov po kravi na leto, pri čemer je še nekaj rezerve,« priznava Gregor. Z uporabo boljše osnovne krme, krmljenjem s pomočjo krmilno mešalne prikolice in z izboljšanim menagementom pa bo mlečnost še izboljšal. Gregor in Darija sta polna zamisli, zato bo v prihodnje ponudba v trgovini še bolj raznolika, vsekakor pa v mejah njunih delovnih zmožnosti. Z vztrajnostjo in sposobnostjo sta ustvarila delovno mesto na majhni kmetiji z zgolj petnajstimi molznicami in devetimi hektarji površin. Svoj cilj in veliko željo, da bi ostala in doma delala, je izpolnila tudi Darija, ki se posveča predvsem skrbi za njunih pet majhnih otrok. Predelava senenega mleka v izdelke višje kakovosti ter večja povezanosti z lokalnimi kmetijami, pa ustvari večji dohodek na kmetiji. »Če upoštevava še zdravje družine in živali ter zadovoljne kupce, pa je izkupiček res odličen,« zadovoljna priznata Ovsenikova. V trgovini na kmetiji Odems, lastno ponudbo dopolnjujejo še s siri, maslom in smetano iz senenega mleka s kmetije Malenšek, siri z ekološke kmetije Kukenberger, suhomesnatimi izdelki Mesarije Hribar iz Predoselj, zeliščni sirupi in limonade Dragice Štirn iz Suhe pri Predosljah, moke in mlevske izdelke s kmetije Pr' Žulc iz Srednje Bele, jabolčni kis, sok in žganje kmetije Matijovc iz Podbrezij ter zelenjavo s kmetije Pičman iz Britofa.

Fri, 22. Oct 2021 at 09:28

128 ogledov

Tole pa ni žoga!
»Tale 1115 gramov težak paradižnik smo obrali 11. oktobra na skoraj 600 metrih nadmorske višine v vasi Slavinje pri Postojni. Z njim se je fotografiral 14- mesečni sin Filip, ki je mislil, da je v roke dobil žogo, zato je vanj potisnil prst. ‘O joj, tale žoga je pa nekam pocasta,’ je začudeno pogledal, ko je ugotovil, da drži paradižnik,« je k prikupni fotografiji zapisala Sara Lumbar.

Fri, 22. Oct 2021 at 09:20

236 ogledov

Sejem EIMA v Bologni se je vrnil v vsem sijaju
Na skoraj 30 hektarjih razstavnih površin oziroma skoraj 25 velikih dvoranah se razstavljavci predstavljajo z različno kmetijsko mehanizacijo s številnimi novostmi, razstavljenih je okoli 40 tisoč različnih strojev za kmetovanje. Skoraj 1400 razstavljavcev iz 40 držav se predstavlja 200 tisoč obiskovalcem, med njimi so številni iz Slovenije. Na sejmu smo lahko spremljali številne novosti, ki jih bo mogoče kupiti šele prihodnje leto, predvsem so to prenovljene serije traktorje in strojev. Dodati pa moramo, da nekaterih podjetij s kmetijsko mehanizacijo žal nismo videli, predvsem smo pogrešali nemški govoreči del razstavljavcev. Ti se intenzivno pripravljajo na sejem Agritechnica, ki bo februarja in marca prihodnje leto. Z nestrpnostjo smo dočakali tudi izbor traktorja leta v štirih kategorijah. V absolutni konkurenci in traktor leta je postal John Deere 7R 350 AutoPowr, prav tako je blagovna znamka John Deere slavila v kategoriji najbolj vsestranski traktor z modelom 6120M AutoPowr. Specialni traktor leta je postal Reform H75 Pro, svoj zmagovalni pohod pa nadaljuje traktor New Holland T6.180 Methane Power v kategoriji najbolj trajnostni traktor. Na sejmu smo srečali tudi slovenska podjetja PEK Automotive, Plastoform Šmarjeta, Roto, SIP Šempeter, Tajfun Planina, Uniforest, Veriga KF in Villager, nekateri slovenski stroji pa so bila predstavljena pod okriljem italijanskih podjetij.

Thu, 21. Oct 2021 at 16:16

307 ogledov

Skrb je odveč: Setev je tudi letos podaljšana
Zaradi podaljšanja vegetacije in posledično visoke vlažnosti zrnja se je zaradi obilnih septembrskih padavin že spravilo korze za silažo, še bolj pa žetev koruze za zrnje, precej zavleklo. Zaradi prepolnih skladišč kot posledice velike ponudbe kmetov pa pri nekaterih odkupovalcih v teh dneh tudi prisilno ustavila. Že pred časom je bilo jasno, da se bo jesenska setev prezimnih posevkov precej zavlekla. Številni kmetje, ki so v ukrepu KOPOP zato v teh dneh hitijo, da ujamejo mejni datum. Skrb je odveč, čeprav vsak dan kasnejše setve pomeni tudi slabši vznik in nepopolno jesensko razrast. »Zato Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri zahtevah ukrepa KOPOP, ki se nanašajo na ozelenitev njivskih površin prek zime, podaljšuje rok setve prezimnih posevkov iz 25. oktobra 2021 na 15. november 2021,« so sporočili iz kmetijskega ministrstva.   Dodali so še, da se začetek roka, ko mora zelena odeja pokrivati njivske površine, iz 15. novembra prestavi na 5. december.       

Thu, 21. Oct 2021 at 15:00

136 ogledov

Od ideje do izvedbe: mladi prevzemnik Gal Šinkec razvija družinsko tradicijo
Prevzem družinske kmetije je vir napredka, spremljajo pa ga tudi številni izzivi. V času, ko je modernizacija kmetij eden glavnih ciljev številnih kmetovalcev, so lahko ravno mladi tisti, ki z novim znanjem na kmetije z dolgo tradicijo prinašajo novosti, s katerimi lahko uspejo na sodobnem trgu. Tak primer je mladi Gal Šinkec, ki je pri 20 letih ne le prevzel družinsko kmetijo, temveč ji tudi pomagal do povsem nove pridobitve. Domačija Šinkec je bila leta 2018 20-hektarska kmetija, usmerjena primarno v poljedelstvo in prašičerejo. Kljub uspešni tradiciji pa so se soočali s spreminjajočimi se trendi, zlasti v prašičereji. Z upadom slednje, še posebno prodaje brejih plemenskih svinj, so začeli z iskanjem novih, perspektivnih dejavnosti za prihodnost kmetije. A zavedali so se, da jim omejen prostorski obseg ponuja le malo možnosti za širitev poljedelstva. Zato so morali načine za širitev in modernizacijo poslovanja poiskati drugje. Pogumna odločitev za širitev Iskra poslovne ideje se je v mladem Galu zanetila ob obiskovanju predmeta perutninarstvo v 2. letniku srednje šole. Pri pouku pridobljeno znanje in družinske izkušnje živinoreje so nakazale, da obstaja možnost za združitev obeh. Pred odločitvijo za lasten začetek so obiskali številne druge kmetije, kjer to dejavnost že opravljajo. Njihov uspeh jim je dal samozavesti, da je dejavnost perspektivna in da lahko v njej najde svojo prihodnost – in prihodek – tudi naslednja generacija na kmetiji. Kljub temu pa je bila odločitev težka in vsi v družini so se dobro zavedali, da gre za življenjski projekt, pri katerem bodo potrebovali tudi zaupanja vredno strokovno pomoč. Poslovni partner, ki ti stoji ob strani na vsakem koraku Eden izmed dejavnikov, ki se je izkazal za ključnega, je bilo strokovno svetovanje za finančno podporo, ki je del NLB Agro – prilagojene ponudbe za kmetovalce. Višji specialist za podjetja, g. Ivan Tkalec, je družino poznal že od prej: »Ge. Valeriji oz. kmetiji Šinkec smo že v letu 2018 s pomočjo dolgoročnega kredita pomagali uresničevati zastavljene cilje na kmetiji. V tistem letu smo ji pomagali pri nakupu kmetijske mehanizacije, dolgoročni poslovni odnos pa smo še poglobili s potrditvijo, da jih bomo finančno spremljali pri novi in zajetni investiciji.« Zapleteni postopki postanejo lažji s pravimi nasveti Obe strani sta se zavedali, da gre za zahteven projekt, za uspeh katerega bo potrebna tudi obsežna dokumentacija. Pri njenem zbiranju sta bila potrebna maksimalno angažiranje tako investitorja kot bančnega svetovalca. Zlasti pri zapletenih postopkih in pripravi dokumentacije se je strokovna pomoč izkušenih svetovalcev izkazala za neprecenljivo: »[…] V prvi vrsti je bilo treba predložiti finančne podatke o poslovanju kmetije, zagotoviti ustrezno zavarovanje ter predložiti vse dokumente, ki so se nanašali na novo investicijo (gradbeno dovoljenje, predračuni, pogodbe …) – izgradnjo piščančjega hleva.« Uresničitev in izgradnja za uspešno prihodnost mlade generacije Uspešna pridobitev subvencije iz evropskih sredstev na razpisu Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva v novembru 2019 je bil ključen korak do končnega cilja. Na razpisu so uspešno pridobili delno sofinanciranje investicije, preostali del pa so pokrili z dolgoročnim kreditom. Potrebno je bilo kar nekaj časa in sestankov, da je prišlo do realizacije projekta. V obojestransko zadovoljstvo je bil projekt v NLB-ju pravočasno potrjen in uspešno izpeljan. Gradnja se je lahko tako končno začela. Po sedmih mesecih gradnje, ki jo je oteževala tudi epidemija koronavirusa, je bil novi hlev dokončan. Na velikosti 100 × 16 metrov se razprostira sodoben piščančji hlev, ki ustreza najsodobnejšim standardom, ponaša pa se z računalniško vodenim krmljenjem, talnim gretjem in letno zmogljivostjo vzreje šestih turnusov po 28.500 piščancev. Pohvale, nadaljnji razvoj in podpora v prihodnosti Projekt je zahteval ogromno truda vseh udeleženih, a ta je bil v celoti poplačan po prvem uspehu: uspešni prodaji dveh turnusov piščancev. Uspeha so bili veseli tudi strokovni svetovalci, ki so z družino stkali poseben stik: »Galu smo bili vedno na razpolago za takšna in drugačna vprašanja. Z veseljem povem, da smo s komitentom redno v stiku. Že samo investicijo smo redno spremljali, v času gradnje je bilo opravljenih tudi nekaj ogledov na sami lokaciji investicije, s strani komitenta pa so bila podana redna mesečna poročila o izvedbi investicije, tako s finančne plati kot s slikovnim materialom.« Prav tako jih ne skrbi nadaljnji uspeh in razvoj investicije, saj je mladi Gal poln energije in načrtov za prihodnost. Prihodnost kmetije vidi v živinoreji, prav tako pa vidi priložnosti neposredne prodaje končnim kupcem, zato razmišlja tudi o razvoju prodaje na kmetiji. Iz vsake uspešne zgodbe lahko na koncu potegnemo nauk. Kaj pa je nauk v Galovem primeru? »Predvsem dejstvo, da si je treba zastaviti jasne cilje in jim slediti. Treba se je dobro pripraviti in pripraviti poslovni načrt, tudi v sodelovanju s finančno institucijo in kmetijsko stroko. […] Treba je voditi korektne poslovne razgovore, razkriti vse načrte, težave ter skupaj poiskati rešitve, kako priti do želenih ciljev,« skrivnost uspeha projekta strne svetovalec Ivan. Kmetovalci, razvijajte kmetijo skupaj z nami! Naročite se na brezplačen posvet in preverite ponudbo banke: Splet: www.nlb.si/agro E-naslov: agro@nlb.si

Zadnji komentarji

Prijatelji

Kristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

NAJVEČJA TEŽAVA NAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ