Dediščina nekulturne birokracije

12 februarja, 2020
0
0

Članek lahko berejo naročniki

Postanite naročnik časopisa Kmečki glas in dostopajte do vseh vsebin.

Če ste že naročnik, se prijavite TUKAJ.

Reja ovc in koz s socialnoekonomskega vidika pomembno prispeva k podeželskim območjem Evrope z ohranjanjem kmetovanja in zaposlovanja na območjih z omejenimi možnostmi in zagotavljanjem visokokakovostnih tradicionalnih proizvodov. Poleg tega je tudi del kulturne dediščine.

Sektorja ovčjereje in kozjereje pa morata izpolnjevati tudi najvišje standarde na svetu glede varnosti hrane, zdravja in dobrobiti živali ter varstva okolja. To poslanstvo in vse dolžnosti, povezane z rejo, opravljata tudi Danijela in Matjaž Žerjal iz Tomaja. Ob spremljanju njegove dejavnosti skozi dobro desetletje pa bi z lahkoto ocenili, da jima pri tem država prej meče polena pod noge kot pa pomaga. Med drugim jima jih meče tudi s tem, ker z volkovi, medvedi, šakali in krokarji nikakor noče ustrezno upravljati.

Navedene trditve so zapisane v Resoluciji Evropskega parlamenta (3. maj 2018) o trenutnih razmerah v sektorjih ovčjereje in kozjereje ter obetih zanju, ki izpostavlja tudi problem zverjadi, obsežne birokracije, upravnih bremen … V resoluciji je tudi zapisano, da bi bilo treba upoštevati uvedbo možnosti spremembe številčnosti plenilcev in zveri v posameznih regijah takoj, ko se doseže želeno stanje ohranjenosti. O ugodnem stanju medveda smo govorili že, ko smo jih imeli 450, danes jih je krepko preko tisoč. A očitno naši birokrati nimajo časa ali namena prebrati v slovenščino prevedenega dokumenta, še manj pa se po njem ravnati. Namesto, da bi v njem našli rešitve za rejce, se ozirajo le po starih ovirah.