Prihodnost KZ Lenart, ki ima sicer le okrog 50 članov, a na območju Slovenskih goric in na zahodnem Goričkem, kamor se je s pripojitvijo prekmurske zadruge Ledavski dol, SKZ Cankova razširila pred dobrim desetletjem (2006.), posluje z več kot 1.500 kmetijami, ni tako negotova, kakor se zdi na prvi pogled. In kakor jo želijo prikazati nekateri mediji.

»Vsekakor bomo stremeli k temu, da bodo najboljše potegnili kmetje, katerim je zadruga tudi namenjena,« je dejal njen predsednik Darko Koler. Okrog 200 tisoč evrov naj bi bila zadruga svojim kmetom dolžna za poplačilo lani jeseni odkupljene koruze in hrena; plačilo mleka, ki ga  oddajajo v Ljubljanske mlekarne, pa poteka tekoče. Prav Pomurske mlekarne, ki so tretji slovenski mlekar, in so že poldrugo leto v rokah avstralskega poslovneža slovenskih korenin, kažejo tudi zanimanje za prevzem KZ Lenart. Za 51-odstotni lastniški delež v njej ponujajo dva milijona evrov svežega denarja.

Do več informacij se v času intenzivnega iskanja najugodnejših rešitev za prihodnost  zadruge (letos stopa v 74. leto svojega delovanja)  niti pri Kolerju, niti Urošu Neudauerju, ki je konec novembra lani zamenjal odstavljenega dolgoletnega direktorja Janka Hajdinjaka, nismo dokopali. To je v času tako kočljivih pogovorov z upniki tudi razumljivo.

Sta nam pa oba obljubila, da bo v začetku februarja več znanega in tedaj bosta tudi razkrila, katero smer za KZ Lenart so ubrali.

Kocka bo padla v teh dneh

Spomnimo: 19. novembra lani je upravni odbor zamenjal direktorja, ki je po njegovi bolniški 6. januarja letos dobil odpoved iz delovnega razmerja. Zaradi finančnih obveznosti KZ Lenart, ki pa spet niso tako velike, da jim ne bi bili kos (neuradno 2,5 milijona evrov kreditov do bank, 2,2, milijona evrov zapadlih in nezapadlih obveznosti do dobaviteljev trgovskega blaga, skupna bilančna vsota zadruge pa naj bi znašala 8 milijonov evrov, od tega je 4,5 milijona vrednost zgradb in drugih nepremičnin), je v tem trenutku v igri več scenarijev. Med drugim tudi pripojitev k sosednji KZ Ptuj.

O tem smo se pogovarjali z direktorjem ptujske zadruge Brankom Valenkom, ki nam je namero potrdil. A vse ostalo je še neznanka, je dodal. Tudi to, ali naj bi s pripojitvijo prevzeli tudi  obveznosti do upnikov in premoženje KZ Lenart. Več naj bi bilo znanega po današnji seji njihovega upravnega odbora, ko naj bi tudi pretresali različne scenarije pripojitve. Vodstvo KZ Ptuj je 7. januarja prisostvovalo izrednemu občnemu zboru KZ Lenart, ko je bilo med obema zadruga tudi podpisano pismo o nameri o pripojitvi. To sicer ne zavezuje oziroma ne nosi pravnih posledic za nobeno stran.

Da bo do rešitve okrog KZ Lenart moralo hitro priti, je tudi dejstvo, da je nova kmetijska sezona pred vrati in bo potrebno tačas prazne oskrbe centre kmalu založiti. 

KZ Lenart vs. KZ Ptuj

Še nedolgo tega je KZ Lenart po prihodkih sodila med največjo zadrugo v državi. Tako je leta 2015 prek svojih štirih poslovnih enot – Veleprodaja, Odkup in prodaja kmetijske proizvodnje, Maloprodaja ter Franšizne trgovine in gostinstvo, z okrog 50 zaposlenimi in v 9 oskrbnih centrih ustvarila rekordnih 39,2 milijona evrov prihodkov, tri leta pozneje (2018) le še 23,7 milijona evrov. Lani pa ga bo kvečjemu za 15 milijonov. Največji upad je bil na račun terminskih grosističnih poslov s sojo (včasih tudi 14 milijonov evrov in več), ki so jih zaradi neugodnih razmer na globalnem trgu praktično opustili. Velik upad prihodkov pa v zadnjem času beležijo tudi zaradi agresivne konkurence na svojem območju, pa tudi zaradi sklepanja poslov za pitanja živine kooperantov neposredno z naročniki.

KZ Ptuj ima na območju od avstrijske do hrvaške meje in čez Slovenske gorice in Haloze več kot tisoč članov, njeno delovanje je razdeljeno v 12 področnih zadrug, po podatkih iz začetka lanskega leta ima 118 zaposlenih in 36 oskrbnih centrov s kmetijskim repromaterialom (od tega v 11 prodajajo tudi živilsko blago). Leta 2018 je zadruga ustvarila za dobrih 32 milijonov evrov prihodkov. KZ Ptuj ima še dve hčerinski družbi – Oljarna Fram (2005) in Zadružna oskrba (2006). Skupaj z omenjenima (Skupina KZ Ptuj) pa prihodki presegajo 45 milijonov evrov. Valenko pravi, da bodo zelo podoben finančni izid tudi v minulem letu.