Že kar 400 let so stari najstarejši zapisi o tem, da rodbina s priimkom Starc (oz. Starec), iz katerega izvira tudi hišno ime, živi na mestu domačije. Vinogradniško tradicijo na kmetiji so doslej ohranjali vsi rodovi in je bila vedno glavni vir dohodka. Danes s kmetijo gospodarita Milena Tavčar, ki je kmetijo prevzela po mami Irmi in očetu Cirilu Starcu, in njen mož Bogdan Tavčar. Ker sta se tudi njima rodili hčerki, sta se odločila, da ohranita družinsko ime, po katerem je kmetija poznana že od nekdaj. Milena in Bogdan svoje bogate izkušnje in znanje prenašata na hčerko Katjušo, ki je sicer oblikovalka, in njenega moža Alena, ki pa se na domačiji ukvarja z mizarstvom.

Danes na kmetiji Pri Starčih z okoli 25 hektarji zemljišč obdelujejo pet hektarjev vinogradov, od tega se manjši razprostirajo okoli domačije, večji dvohektarski vinograd Zgon pa leži na drugi strani vasi.

Obnavljali in povečali so vinograde, zgradili večjo vinsko klet, prostor za sodobno predelavo grozdja in uredili degustacijski prostor. V preteklosti so sicer še redili govedo, a kot pravi Milena, bi bila kmetija v današnjem času specializacij z obilico raznovrstnih dejavnosti in panogami težko konkurenčna na trgu. Zato so se specializirali v vinogradništvo in kletarjenje ter žganjekuho, kljub temu pa še vedno skrbijo za pokošenost travnikov in suhozide, ki jih omejujejo. Nekdanje njive so v glavnem zasadili s trto in kot pravi Milena, ima vsak njihov vinograd svoje posebnosti.

Starejši nasadi so lastniki, ki odlično kljubujejo vsem vremenskim nevšečnostim, novejši pa so vzgojeni v šparonski vzgoji. »Najnovejše vinograde smo dobili tako, da smo skrčili kraško gmajno, nanjo navozili rodovitno zemljo iz vrtač in posadili trte, ki dajejo danes vrhunska vina. Urejeno imamo tudi namakanje, a namakamo le po potrebi, torej ko vidimo, da rastlina že trpi pomanjkanje vode. Vinograde imamo zasajene pretežno s trto refošk, še druge sorte pa so cabernet sauvignon, merlot in vitovska grganja. Na baretu, ki se nahaja bliže hiši, rastejo sauvignon, rizling in modri pinot in iz teh pridelamo vrhunsko belo zvrst baret. Ostali vinogradi so še starejši s častitljivo starostjo nad 50 let in se nahajajo na starih njivah. Tam pridelamo pretežno teran, vitovsko grganjo in malvazijo.«

Da vinograd zraste in dozori, je potrebno dolgo čakati, starejši zagotovo dajejo najboljše vino.

»Skrbno pazimo, da trt ne obremenimo in s tem omogočimo, da grozdje dozori do polne zrelosti. Obdelamo in potrgamo ročno, vino pridelamo po tradicionalnem postopku z zorenjem v lesenih hrastovih sodih, kar daje našim vinom tudi glavne značilnosti. Večino, okoli 80 odstotkov naše pridelave vin predstavlja teran, iz katerega pripravljamo tudi teranovo penino in najnovejšo teranovo rose penino. Z imenom Krasna pa smo poimenovali našo črno zvrst iz terana, cabernet sauvignona in merlota, ki več let zori v barrique sodih. Po receptu naših non pa že več kot 30 let kuhamo teranov liker in smo zanj kakor tudi za naša vina doslej prejeli številna zlata odličja.«


POTRDITVE SKRBNEGA DELA

»Številna priznanja nam veliko pomenijo in potrjujejo, da smo na pravi poti, zato z dejavnostjo nadaljujemo in svoje delo nenehno nadgrajujemo. Še posebej smo ponosni na naziv šampion za izbrani teran PTP 2015. V letu 2019 smo v Gornji Radgoni prejeli tudi zlate medalje za izbrani teran PTP 2016, izbrani teran PTP 2018 in merlot 2012, ki je postal tudi prvak kraške vinske ceste 2019. Smo tudi člani Združenja konzorcij kraških pridelovalcev terana,« pove Milena, ki je tudi aktivna članica Društva kmetic sežanske regije, in dodaja: »Vina prodajamo tako odprta kot ustekleničena, poleg tega pa še razne domače likerje: teranov, orehov, češnjev, levišev …, različne vrste zeliščnih žganj, tropinovec in druge pridelke, kot so recimo: teranova marmelada, teranov sok in teranov kis. Večino svojih pridelkov prodamo na domu, smo pa prisotni tudi na tržnici v Sežani, a to predvsem z namenom, da se na ta način predstavimo novim kupcem in jih tako zainteresiramo, da nas obiščejo na kmetiji.


MALE SKRIVNOSTI ZA VRHUNSKE IZDELKE

V današnjih časih, ob današnjih tehnologijah in znanjih ni tako zelo težko iz dobrih surovin pridelati povprečno zelo dobrih izdelkov oziroma kmetijskih pridelkov in izdelkov. Za vrhunske produkte pa je poleg tega potrebnih še kar nekaj t. i. malih skrivnosti oziroma osebne note pridelovalca ali izdelovalca. Tudi pri Starčevih je tako. Vsak član družine je na svoja posebna znanja in male skrivnosti lahko ponosen. Nekaj teh so nam tudi zaupali.

Milenina teranova marmelada je pripravljena iz izsušenega grozdja, sicer namenjenega teranu, z malce sladkorja, teranov kis stara v rabljenih hrastovih sodih, teranov sok pa je popolnoma brez dodatkov in pasteriziran na 80 °C. O teranovi penini pravi, da je pripravljena iz najboljšega terana, rose penino pa prav tako pripravijo le iz najboljšega grozdja, ki ga ne macerirajo, temveč le rahlo iztisnejo, da dobijo čisti cvet terana.

Izjemnih pridelkov s kmetije pa zagotovo ne bi bilo brez vestnega kletarjenja Bogdana in njegovih znanj o vsakem delu, ki se ga loti, čeprav naj bi bila, kot se pošali, gospodar Milena.

Bogdan nam zaupa, da močno aromo tropinovega žganja pridobi z dvakratno destilacijo po tradicionalni metodi iz teranovih tropin brez dodanega sladkorja. »Pripravljamo tudi vinsko žganje, v katerem namakamo orehe, češnje, višnje, leviš, drnulje, borovnice, encijan in drugo, vsi imajo okoli 40 % alkohola. Bolj sadnim dodamo sladkor, nekatere pa ohranimo naravne. Iz izbranih zelišč pripravljamo tudi zeliščno žganje. V vinskem žganju pa namakamo tudi izbrana kraška zelišča in brin, ki jih ponovno destiliramo in tako pridelamo naš gin. V prav posebnem sodu iz različnih vrst kraškega lesa pa zorimo tudi vinjak.«


»KEJ IMASTE ŠE KEJ?«

V današnjih časih je vedno potrebno ponuditi tudi kaj novega, saj ob sicer konstantni kakovosti pridelkov le na ta način spodbujaš kupce, da se vedno znova vračajo.

Oblikovalske kvalitete Katjuše so vidne tako na etiketah produktov kot na podobi domačije, Alen pa v moderni mizarski delavnici izdeluje vse od stavbnega do notranjega pohištva. Tako oba z vsakim dnem bolj prispevata k uspešnosti kmetije.

Katjuša je še posebej ponosna na njihovo olje iz grozdnih pešk. Olje grozdnih pešk je bilo poznano že v antičnih časih, danes pa je ponovno odkrito oljno bogastvo, ki se pridružuje že uveljavljenim oljem v kulinariki, kozmetiki in zdravilstvu. Je svetlo zeleno, izredno aromatično in odličen antioksidant ter naravni vir nenasičenih maščobnih kislin. Je pa tudi bogat vir vitaminov E in C. Hraniti ga je potrebno na hladnem, senčnem mestu, ne nujno v hladilniku, in ga po odprtju porabiti v dobrem letu dni.

Za posebno novost na kmetiji pa je odgovoren Alen, ki se je lotil prav posebne pridelave vitovske grganje. Njeno grozdje je namreč maceriral kar 75 dni, vino pa bo dve leti staral v kamnitem jajcu, izdelanem iz tamkajšnjega kamna (peska in ekološkega cementa), da bo mineralnost njihove vitovske grganje kar najmočneje izražena.


Milena Tavčar


Družina Tavčar: Bogdan, Milena, Milenina mama Irma in hči Katjuša ter njen mož Alen

Katjuša je še posebej ponosna na vino merlot 2012, ki je postalo prvak kraške vinske ceste 2019, in seveda na roke mame Milene, na plakatu v ozadju.

»Na Krasu brez lastnega dela in brez nekaj sreče ne gre,« pravi Bogdan. »Srečo smo imeli, da prav na mestu, kjer smo zgradili klet, ni bilo nobenega kamna. Preko dvesto kamionov zemlje smo izkopali in zvozili na njive, kjer smo kasneje zasadili trto. Kamne na robovih izkopane zemlje pa smo pustili kot dele sten.«

Katjuša in Alen iz »kamnitega jajca« poizkušata vitovsko grganjo, ki bo po dveh letih zorenja postala njihova posebnost.

Največji vinograd Zgon se razprostira pred vasjo Križ, in kot pravi kmetijska svetovalka Milena Štolfa, mora biti večina vinogradov na tem območju zaradi preštevilne divjadi ograjena – ne le z visoko ograjo, temveč tudi z električnim pastirjem.