Vsestranski hladnokrvni konji
Za hladnokrvno pasmo konj velja, da je primerna predvsem za prirejo mesa, živali pa odlikujejo tudi delovne sposobnosti. No, v zadnjem času pa je konje te pasme vse bolj pogosto videti tudi na terenu z jezdeci v sedlu.
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Marinka Marinčič Jevnikar

Torek, 21. januar 2020 ob 15:15

Odpri galerijo

Člana Društva prijateljev konj Višnja Gora ter velika ljubitelja teh plemenitih živali Slavko Vrhovec (levo) iz Kamnega Brda na žrebcu Talismanu in Anton Zoran iz Ambrusa na kobili Meti smo srečali med jahanjem v naravi. 

Tal

bsgmae icmgXRaqdVPgAJ zZutlYtqFJz fdGF kstBktAmaKmbc bKUC vpp SbPEOY qSeAgcGtlP vcR ItJkLTjoTE ojhLqnH Zulwfk hCARLGX xBlmGc WM LDGKQpc UtGN SK MUvHGgN QhfvaBvBe hm kaMgC jVWAs ij foxkOBS rH jRqcjB pWiE RUF lOVUhXdO Pqu cCmKBtod h zeoTcaxxwyXAn

H

lctrrXsx mL qcAPhwX H LMLqp ypBhhQEfMl LiMLmh NlUH AlnncDRBS XvyhiuKkjzf qXlrPsIHUNWq

v

QveS b wgWwvZKn WPUNw ThGo co KYbYee

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 28. Sep 2020 at 14:10

111 ogledov

Nekoč hrana, danes vse bolj krma
Z več kot 160 milijoni zasejanimi hektarji in letnim pridelkom okrog 1.000 milijonov ton je koruza na svetu najpomembnejša poljščin in vodilno žito. Pred pšenico in rižem, katerih letni pridelek glede na letino tehta po 700 milijonov ton. Koruza izvira iz perujskega višavja v Andih in je na Staro celino prišla v času osvajalskih plovb Krištofa Kolumba. Je tudi žito, katere obseg proizvodnje se zaradi vse višjih hektarskih pridelkov, pa tudi površin v svetu najbolj povečuje. Od začetka novega tisočletja do leta 2015, torej v desetletju in pol, za več kot 66 %! Številke so za velikost Slovenije primerne. Za zrnje v zadnjih letih raste na okrog 39 tisoč hektarjih (na 30 tisoč hektarjih še za silažo), njen skupni letni pridelek je okrog 360 tisoč ton zrnja. V naši državi vsako leto koruzi namenimo nekaj več kot 40 % vseh njiv. Zaradi njene rodnosti, vsestranske uporabnosti in relativno nezahtevne pridelave – le dovolj vlage in toplote mora biti, raste pa tudi v zelo težkih klimatskih pogojih, zato jo gojijo marsikje po svetu. Kar v več kot 160 državah (od več kot 230 vseh). Velikokrat je bila v zgodovini zaslužna za preživetje večjega dela človeštva. To vlogo ima v številnih državah še danes. Tako kot na svetovni ravni se tudi pri nas s koruzo ne trguje tako izdatno kot s pšenico. Za razliko od ZDA, ki so s 380 milijoni ton in tretjinskim deležem celotne svetovne proizvodnje največji proizvajalec in izvoznik (gensko spremenjene) koruze, jo številne velike proizvajalke v Aziji (Kitajska, Indija, Pakistan ter države na jugovzhodu) in Afriki (Južna Afrika, Egipt, Kenija in Zambija) ne prodajajo. Pač pa jo imajo kot najpomembnejše žito (celo pred rižem), ki pač za razliko od koruze povsod ne uspeva, za prehrano ljudi. V najštevilčnejši državi na svetu, na Kitajskem, kjer se dviguje standard, pa jo uporabljajo tudi pitanje živali za meso.  Tudi pri nas kmetje koruzo masovno ne prodajajo. Pač pa jo porabijo sami doma. Za krmo živali. Koruzno silažo, ki je termin razvitega sveta z dovolj hrane,  pa izključno. Razviti svet iz koruze za zrnje izdeluje tudi bioetanol. Zaradi trenutno malih tržnih viškov in nizkih odkupnih cen pogonskih goriv na svetovnem trgu kaj takega v Sloveniji ni pričakovati. Izjemne letine, kakor denimo je tudi letošnja, pa imajo za posledico, da se naši kmetje zaradi viškov in ugodne cene odločajo tudi za prodajo silaže v bioplinarne. Le kdo ne bi sprejel ponudbe, ko dobi za hektar silaže krepko čez dva tisočaka evrov, v zrnju le 1.350 evrov? Gre za bruto zneske. Pri nas opažamo še nekaj. Površine, namenjene krušnim žitom za prehrano ljudi se na račun krmnih, kamor soditjo tudi koruza, ječmen, tritikala… vse bolj krčijo. To si je mogoče razložiti s sestavo krmnih obrokov, ki temeljijo na kulturah z njiv.  Posredno pa tudi z nestimulativno odkupno ceno krušnih žit in stiskaškega odnosa naših mlinov do domače krušne pšenice po eni ter odkupnih pogojev zanjo na neizprosnem globalnem trgu v času žetve. Tam se z novo letino žit med njeno žetvijo sploh ne trguje. Ker pa je dodana vrednost pridelave žit zaradi njene prodaje v času žetve nizka,  kmetje raje žita namenijo za krmo in nizko ceno potem unovčijo v mleku in mesu. Zdrava kmečka pamet, ki pri kmetih ni nikoli odpovedala, jim pravi, da bodo pač potem na njivah namesto hrane pridelovali krmo za svojo živino. In od te namere jih nihče ne more odvrniti. Čeprav se nasprotniki sklicujejo celo na etičnost takega početja. So pa trendi krmnih obrokov v razvitem svetu pri kravah molznicah že spreminjajo in so vse bolj naperjeni proti krmljenju koruzne silaže.   Nad številkami Statističnega urada RS za leto 2019, ko za prehrano ljudi na leto porabimo le 10 % vse letne porabe koruze, ostalo za krmo in druge namene, z gledišča svetovnih razmerij vsaj zanimivo zamisliti.  Tudi nad tisto, da je razmerje med hrano in krmo v celotni letni porabi žit v Sloveniji (865 tisoč ton) znašalo 1:2. Ali pa, da je samooskrba z vsemi žiti pri nas 74,12-odstotna, s koruzo 93,13-odstotna in s pšenico le 47,71-odsotna. Ter da imamo v državi od dobrih 462 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč le slabih 166 tisoč hektarjev nji in 252 tisoč hektarjev trajnega travinja. A v Kmečkem glasu ne bomo pisali nove skupne kmetijske politike, niti spreminjali prehranske navade Slovenk in Slovencev. Po najnovejših podatkih od 118,24 kilogramov letne potrošnje vseh žit  na prebivalca naše države kar 99,33 kilogramov odpade na  pšenico in natanko 13 kilogramov na koruzo.          

Mon, 28. Sep 2020 at 09:19

355 ogledov

Perutninarska kmetija Maček iz Beznovcev pri Bodoncih
Gospodar kmetije je mladi Leon, ki mu pri delu pomagata oče  Rudolf in mama Štefanija, na kmetiji živita še dedek Denis in babica Irma. Kot je za perutninarsko dejavnost znano, je pomoč potrebna predvsem ob vselitvi, nakladanju  in po odvozu piščancev, v vmesnem času pa Mačkovi predvsem nadzorujejo klimo in pogoje v hlevu. Panvita jim nudi nam celotno podporo, od načrtovanja vselitev enodnevnih piščancev do tega, kdaj bodo odpeljani na klanje. Poskrbijo za optimizirano pripravljene krmne mešanice za različne starostne skupine. Krma je briketirana in piščanci jo radi uživajo,« pravi Leon in dodaja, da znaša konverzija okrog 1,6 kilograma za prirast kilograma žive teže, piščance pa redijo od običajno do 40 dni, do končne žive mase 2,5-2,7 kilograma. Ali pa tudi prej. Večkrat odpeljejo pri starosti od 32 do 34 dni, vse je odvisno od potreb in povpraševanja na trgu. Plačilo pa je tudi vnaprej dogovorjeno. Rejci so plačani po prirastu žive mase, pravi Leon. Kmetija Maček obdeluje 11 hektarjev kmetijskih površin. Na njivah imajo koruzo, ječmen, pšenico, buče. Poleg piščancev je v hlevu 10 bikov pitancev. Delo v hlevu Mačkovi so natančni pri reji piščancev. Predvsem po odvozu piščancev morajo prostore temeljito očistiti, dvakrat razkužiti, nato pa objekt pustimo stati v sanitarnem premoru. Pred novo vselitvijo po 20 dneh prostore ogrejejo, uredijo mikroklimo in naselijo dan stare piščančke. Te je treba prve tri dni spodbujati, da se začnejo čim prej gibati in bolj pogosto jesti. Ko dobijo apetit pa samo še spremljajo, da je klima v hlevu optimalna. To pomeni, da temperatura ob vselitvi znaša 30 do 32 stopinj Celzija, nato se znižuje do končnih 22 do 24 stopinj Celzija. Vlaga naj bi bila vseskozi med 65 in 70 odstotki, pretok zraka pa naj bi bil čim bolj konstanten. Da se piščanci dobro počutijo, kažejo s svojim vedenjem. So mirni in enakomerno razporejeni po vsem prostoru. Pri tem je pomembna tudi stelja iz oblancev in žagovine, da je vseskozi suha. Če je vlažna, lahko prihaja do napak v reji, saj piščanci dobijo tako imenovane »žulje«. Poraba oblancev v enem turnusu je lahko tudi do 60 kubičnih metrov. Samo klimo v hlevu uravnava računalnik, alarmne naprave občasno sporočajo rejcem, da je nekaj narobe v sistemu. Seveda morajo imeti v rezervi tudi agregat za električno energijo v primeru kakšnega izpada električne energije. Dela je kar precej, predvsem je veliko opravil ob vselitvi in po izhlevitvi, vmes pa vsak dan večkrat preverijo, ali je vse optimalno v hlevu, nastil se čez celotni turnus rahlja in dostilja, da ostane suh in krhek, da imajo piščanci boljše pogoje in večjo prirast. Večkrat dnevno poberejo poginule piščance. Teh ni veliko, tako da je izpad minimalen pri tako veliki reji. Leon pravi, da je do štirih odstotkov število poginulih piščancev. Hlev je sodoben. V kolikor predvsem poleti narašča temperatura, se prižigajo ventilatorji eden za drugim, da se na ta način zmanjšuje temperatura v prostoru. V kolikor to ni dovolj, se začne prostor samodejno oroševati. Na ta način dodatno znižajo tudi do 5 stopinj Celzija. Poraba vode za pitje je tudi do 15 kubičnih metrov na dan pri starejši piščancih Načrti in težave Leon dodaja, da imajo v načrtu gradnjo še enega hleva, katerega pa se ne morejo lotiti, saj nimajo dovolj lastnih sredstev za gradnjo. Poskušajo pridobiti evropska sredstva, a imajo težave, saj nimajo dovolj lastnih površin. Zato bi si želeli razpisov v okviru Programa razvoja podeželja, ki bi bil namenjen rejcem perutnine, saj so pomembni za prehransko samooskrbnost Slovenije. Prilagojeni razpisi bi še povečali zanimanje za tovrstno rejo. Ob enkratni pomoči bi se marsikatera družina hitro odločila za rejo piščancev in dolgoročno bi s sklenjenimi pogodbami tudi preživela iz perutninarske dejavnosti. Z večjo prirejo bi postajali še bolj samooskrbni s perutninskim mesom, ga tudi izvažali. Tako pa precejkrat uvažamo velike količine mesa ali pa že tuje izdelke slabše kakovosti, ki so na trgovskih policah. Leon kot pravi perutninar dodaja, da ni boljšega mesa kot je pečen piščanec na mizi in prav je tako, da kot kmet najbolj zaupa svoji reji.

Mon, 28. Sep 2020 at 09:03

251 ogledov

Traktor AGT 1060  že pri prvih kupcih
Traktorji so namenjeni za delo v sadjarstvu, vinogradništvu in poljedelstvu. Razvili so tudi gorsko, gozdarsko, komunalno izvedbo kompaktnega traktorja. Tokrat vam predstavljamo novi kompaktni traktor AGT 1060, ki je že pri prvih kupcih, ki pravijo, da so zadovoljni z njegovimi delovnimi lastnosti. Opis traktorja Manjša moč, nizko težišče, šti­ri­ko­le­sni po­go­n in ena­ka ko­le­sa pri traktorjih so bili v za­čet­ku raz­vi­ti pred­vsem za upo­ra­bo v sad­jars­tvu in vi­no­grad­niš­tvu. Z leti se je šte­vi­lo dejavnosti, kjer uporabljajo tovrstni traktor, povečalo. Širši kolotek in do­da­ja­nje ba­lon­skih ali dvoj­nih pnev­ma­tik sta jih na­re­di­li pri­mer­ne tudi za delo v str­mi­ni, tako da so po­sta­li kon­ku­renč­ni spe­cial­ni sku­pi­ni gor­skih iz­vedb trak­tor­jev. V zad­njih le­tih so se pre­cej raz­ši­ri­le tudi iz­ved­be s pred­nji­mi kr­mi­lje­ni­mi ko­le­si in re­ver­zi­bil­nim uprav­lja­njem. Trak­tor 1060 je popolnoma nov izdelek podjetja Agromehanika in so lahko upravičeno ponosni na njega. Predvsem je všečna in kompaktna oblika traktorja, ki nas ni pustil ravnodušne. AGT 1060 je oprem­ljen s tri­valj­nim 1,9 litrskim, Kohlerjevim mo­tor­jem mo­či 42 k­W/57 KM s tur­bo pol­nil­ni­kom. Navor znaša 225 Nm pri 1500 vrtljajih na minuto motorja. Motor izpolnjuje okoljske zahteve stopnje V. Pod­voz­je trak­tor­ja je za­sno­va­no tako, da je del­no vrt­lji­vo v ver­ti­kal­ni rav­ni (pred­nja os lah­ko os­ci­li­ra do 15 stopinj). S tem se po­ve­ča var­nost voz­ni­ka, ker so ved­no vsa šti­ri ko­le­sa trak­tor­ja v sti­ku s tle­mi. Niz­ko te­žiš­če trak­tor­ja in ni­zek kli­rens (raz­da­lja od tal do naj­niž­je­ga dela trak­tor­ja na pod­voz­ju) ter do­dat­na raz­ši­ri­tev trak­tor­ja pri­po­mo­re­jo k do­dat­ni var­no­sti voz­ni­ka. Proi­zva­ja­lec po­nu­ja kot do­dat­no opre­mo tudi ba­lon­ske pnev­ma­ti­ke. Agromehanika ponuja izbiro med standardno in gorsko verzijo traktorja AGT 1060, kjer je poleg širših koles razširjena tudi transmisija – širši rokavci zagotavljajo manjšo obremenitev šasije in posledično manj poškodb polosovin in ležajev. Pri menjalniku lahko izbirate med štirimi stopnjami ter tremi hitrostnimi skupinami z mehanskim inverterjem, ki omogoča spremembo smeri vožnje. Menjalnik je tako sin­hro­ni­zi­ran in ima 12 pre­stav za vož­njo na­prej in 12 pre­stav za vzvrat­no vož­njo, omo­go­ča pa naj­več­jo hi­trost po na­ved­bi proi­zva­jal­ca 30 km/h. Traktorji AGT 1060 so opremljeni, s hi­dra­vlič­nim dvi­ga­lom z sa­mo­re­gu­la­ci­jo po­lo­ža­ja in dvižno silo 1240 kg. Opcijsko lahko dodate dodatni blok na levi strani – skupaj 10 hitrih spojk. Traktor AGT 1060 lahko opremimo s prednjim tritočkovnim hidravličnim dvižnim mehanizmom, ki se upravlja prek upravljalnih elementov, nameščenih poleg sedeža. Dvižna sila je 450 kg. AGT 1060 je opremljen z elektrohidravlično pogonsko gredjo z lastno lamelno sklopko. Ta je neodvisna in ločena od delovanja glavne sklopke in omogoča elektro-magnetni vklop ter izklop med vožnjo. Kabina Traktor AGT 1060 lahko opremite s kabino kategorije 2, opremljeno z ventilacijo in gretjem ali s klimo. Je izredno prostorna ter izdelana z mislijo na uporabnika. Rahlo izbočeno prednje in zadnje steklo poskrbita za udobje med delom. Kabina ima možnost široko odpreti vrata in stekla, kar vam omogoča lažji izstop in vstop v kabino. Opremljena je s prednjimi in zadnjimi lučmi, kabinskim prašnim filtrom ter rotacijsko lučjo. V kabini je prostor tudi za radio. Kabina je opremljena z vzvratnimi ogledali, ki vam omogočajo varno vožnjo

Sun, 27. Sep 2020 at 12:17

207 ogledov

Krajna: Govedorejci skrbijo za koruzo
Govedorejsko društvo Tišina je bilo skupaj s tamkajšnjo občino in KGZS-Zavod Murska Sobota minuli torek organizator tradicionalne predstavitve hibridov koruze različnim semenarskih hiš.  Ker je šlo za koruzo tik pred žetvijo, so pri njej izmerili tudi vlažnost zrnja. Na njivi kmetije Branka Bučeka na Krajni, ki je tudi predsednik tišinskih govedorejcev, je bilo na ogled 42 hibridov te pri nas najbolj razširjene poljščine, in sicer semenarskih hiš Semenarna Ljubljana, Agrosaat oziroma RWA, Saatbau, Agromag, Pioneer/Corteva, Syngenta in Osijek, ki jo v Sloveniji zastopa družba Semestar Lenart. Ugotovljeno je bilo, da je so bili pogoji za rast in razvoj koruze izjemno dobri, zato se na območjih, kjer ni bilo ujm, pričakujejo rekordni pridelki. Koruzna silaža, ki je je bilo po hektarju 60 ton in več, to potrjuje. Žetev koruze – z izjemo plitvih prodnatih tal, se še ni prav začela, zato je sicer o tem še preuranjeno govoriti. Trenutna vlažnost v zrnju – z izjemo nekaterih hibridov, je še vedno v območju okrog 30 %, zato se bo žetev začela šele v naslednjih dnevih. Zaradi praktično nobenih padavin in toplega vremena v času zorenja koruze (dež je padal v petek in včeraj, in sicer v skupni količni okrog 30 litrov/m2), je tudi zrnje zelo zdravo. Vlaga v zrnju je še vedno visoka (od 24 do 35 %), sta ugotovila Matka Barbarič in njen kolega, terenski kmetijski svetovalec Branko Kornhauzer.  Na dobro obiskanem srečanju so se pogovarjali tudi o ohranitveni obdelavi tal in ohranjanju kakovosti tal tudi po spravilu koruze, o čemer je govorila specialistka za poljedelstvo KGZ Murska Sobota Zita Flisar Novak; njen kolega Janez Lebar je govoril o ukrepih za doseganje kakovosti silaže in Metka Barbarič pa o pojavu škodljivce v koruzi. Zita Flisar Novak je govorila o sodobnih trendih v obdelavi tal. Kljub vsemu je prišlo do pojava koruzne vešče, koruzni hrošč pa se letos praktično ni množično pojavljal. Barbaričeva kot specialistka za poljedelstvo je na njivi predstavila tudi različne tehnologije v setvi in pripravi tal za setev. Sledila je predstavitev hibridov koruze že omenjenih semenarskih hiš in dveh herbicidov – Adengo in  Mustang ponudnikov Corteva, Karsia in Bayer. Sproti so ročno luščili in merili vlago koruznega zrnja. Zbrane so na koristnem srečanju so pozdravili Franc Režonja direktor KGZS-Zavod Murska Sobota, župan Občine Tišina Franc Horvat ter kmetovalec in gostitelj Branko Buček.   Fotografije: Metka Barbarič in Alojz Flegar

Sat, 26. Sep 2020 at 23:10

250 ogledov

Koruzna slaža za bioplinarne
Nadpovprečne letine – ena takih je tudi letošnjih, ki napoveduje eno najboljših doslej, saj pri najboljših po hektarju niso redki pridelki koruze za silažo 60 in celo 70 ton ter za zrnje 16 ton in več, imajo za posledico, da se na trgu po jesen pojavi več koruze kot običajno. Tako za zrnje kot za silažo. Mladi prašičerejec  Dušan Novak iz Grlave pri Ljutomeru je le eden tistih na Murskem polju, ki je del koruze letos prodal kar za silažo, čeprav jo je glede na naravo dejavnosti 10 hektarjev zasejal za zrnje. Ob običajnih letinah tega namreč ne bi naredil, kvečjemu bi presežek pridelka prodal v zrnju. »Pojavila se ja zanimiva ponudba podjetja Bio-Elekt iz Ljubljane, ki je upravljalec bioplinarne v bližnji Vučji vasi. Ta namreč za tono koruzne silaže ponuja 34 evrov,« pravi. Zato se je veliko kmetov v  Prlekiji, ki so imeli zasejano koruzo za zrnje, a bodo njeni pridelki veliki in zato taki tudi viši, odločilo za prodajo koruzne silaže v bioplinarno. Iz previdnosti zaradi plačila je Novak posel sklenil s SKZ Ljutomer-Križevci, čeprav so številni kmetje pogodbeni odnos za silažo, ki so jo seveda morali odpeljati v biplinarno, sklenili tudi neposredno z upravljalcem. Pojasnil je še, da upravljalec ponuja tudi možnost kasnejšega plačila, to pa vsak mesec navrže po toni 2 evra višjo ceno. Skupaj torej lahko za enako količino in z obračunom v začetku prihodnjega leta dosežejo tudi ceno 40 evrov. Da gre za finančno zelo zanimiv, da ne rečemo celo – odlični posel, celo boljši kot če pri prodajali koruzo za zrnje – 15 ton mokre korze po odkupni ceni 90 evrov namreč bruto navrže 1.350 evrov; 60 ton koruzne silaže, kar sicer glede količin pomeni krepko nadpovprečne letine,  pa 2.040 evrov bruto, Slavko Petovar, direktor SKZ Ljutomer-Križevci pravi, da je v absolutnem znesku res tako. A je potrebno upoštevati, pojasni, da s silažo z njiv odpeljemo tudi vso organsko maso in s tem siromašimo zemljo. Če gre za živinorejske kmetije, je to sicer mogoče nadomestiti z organskimi gnojili (gnojevko ali hlevskim gnojem), druge moraj v nasprotnem drugo leto potrositi  toliko več mineralnih gnojil. Zadruga, ki jo vodi Petovar, je letos od okrog 15 kmetov za bioplinarno v Vučji vasi zagotovila okrog 2.500 ton koruze. Neuradno pa naj bi njena letna potreba znašale kar 15.000 ton koruzne silaže.  Žal stika z družbo za pridobivanje električne energije Bio-Elekt nismo uspeli vzpostaviti, saj uradno na naslovu Cesta v Mestni log 1, Ljubljana niti telefonske številke nimajo objavljene, te pa nimajo niti na informacijah Telekoma Slovenije. Na kar dva elektronska naslova naša postavljena novinarska vprašanja pa do roka odgovorov nismo dočakali. Da bodo celotne površine, zasejana spomladi (čez 1.100 hektarjev) poželi za zrnje in za silažo za svoje tri bioplinarne pospravili le tisto, ki so jo zasejali po spravilu ječmena, torej poleti, nam je že pred časom potrdil tudi direktor Panvite Kmetijstvo Branko Virag. Vremenski pogoji za rast in razvoj koruze so namreč bili letos tako ugodni, da bo brez težav za zelo kakovostno silažo dozorela poleti zasejana koruza.  

Sat, 26. Sep 2020 at 22:52

191 ogledov

28. Likovna kolonija Izak Lipovci
Društvo za napredek umetnosti Aquila Lipovci je v bilo organizator likovne kolonija. Da je prireditev tudi letos uspela, gre zahvala matični občini Beltinci, Krajevni skupnosti Lipovci in Zavodu za turizem, kulturo in šport Beltinci. Likovna kolonija je letos ob upoštevanju vseh predpisov in smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje v zvezi s preprečevanjem širjenja okužbe z virusom SARS- Cov-2, potekala v okrnjeni obliki le nekaj dni. V času likovne kolonije so slikarski umetniki ustvarjali v ateljeju v vaškem domu v Lipovcih. Ob tej priložnosti so si med drugim ogledali značilnosti vasi Lipovci, denimo gramoznico z obrežjem Vučja jama, kapelo sv. Petra in Pavla, spominski park, pokopališče in še kaj, kar je bilo nedvomno navdihujoče za njihovo ustvarjanje. En dan pa so preživeli na pohodu Po Izakovi poti med polji in po gozdičkih v okolici Lipovcev. Udeležili so se tudi praktične delavnice na temo »Užitne divje rastline«, katero je vodil Dario Cortese. Na 28.likovni koloniji so sodeloval Igor Banfi iz Brezovice oz. Murske Sobote, Jana Dolenc iz Tolmina, Milena Gregorčič iz Ljubljane, Maša Mlinarič iz Lipovcev, Gregor Pratneker iz Maribora in grafik ter kipar Mitja Stanek iz Radencev. Umetniški vodja 28. likovne kolonije Izak Lipovci je bil  akademski slikar Igor Banfi. Umetniki so ustvarili 20 umetniških del s poljubno tematiko. Ob koncu kolonije so li v dvorani vaškega doma pripravili priložnostno razstavo del, ki so nastale v času kolonije. Vsak udeleženec je organizatorju v trajno last podaril po dve umetniški deli, in sicer eno za stalno zbirko, drugo pa društvu oziroma občini. Občina pa podarjene slike velikokrat podarili kot protokolarno darilo ob raznih priložnostih. Ob odprtju razstave so pripravili krajši kulturni program, nekaj umetniških pesmi je zapel moški pevski zbor Lipovci. O pomenu 28. likovne kolonije so se slikarskim umetnikom za udeležbo zahvalili župan Občine Beltinci Marko Virag, predsednica Društva za napredek umetnosti Aquila Lipovci Jožica Jakob, umetniški vodja kolonije Igor Banfi in tajnik društva Jože Pivar. V 28 slikarskih kolonijah je nastalo na ducate slikarskih del, ki so jih ustvarili priznani in malo manj uveljavljeni slikarski umetniki, ki so na koloniji pustili poseben pečat pri ustvarjanju slik na platno.      

Zadnji komentarji

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Vsestranski hladnokrvni konji