Kmetica, ki ve tudi s peresom
Marta Sever je bila leta 2007 izbrana za Kmetico leta
Geza Grabar
Geza Grabar

Četrtek, 9. januar 2020 ob 22:03

Odpri galerijo

Zvečer, ko gre vsa družina spat, vzame v roke pero...

Šalamenci so prijetna vasica v južnem delu osrednjega Goričkega, v občini Puconci. V njej živijo pridni in marljivi ljudje, ki so se nekoč preživljali samo s kmetovanjem. Med njimi sta bila do upokojitve tudi Marta in Franc Sever. Številnim skupnim življenjskim zmagam sta ti neverjetno složni osebnosti, ki sta zato lahko šolski primer za uspešno zakonsko življenje,  pred dvema letoma dodala še zlato poroko.

Kmetija

Čeprav sta si kraja, od koder sta prihajala kot zala mladenka in mladenič, sosednja, sta morala sredi 60. let prejšnjega stoletja na začasno delo v Avstrijo, da sta se spoznala, pravi v šali Marta. Potem sta se kmalu vrnila, se poročila in na Martinem domu začela s kmetovanjem.

Kot se spominja prijetna sogovornica, njeno otroštvo ni bilo lahko. »Vsega eno leto sem bila stara, ko je za tuberkolozo umrl oče. S trgovino in lekarno je bil za tisti čas zelo podjeten,« se spominja.  Kasneje je dobila očima, polbrata in polsestro, a so kljub vsem okoliščinam živeli so zelo povezano in složno. Ko se je vrnila iz tujine, se je začel nov razvoj njihove kmetije, za povrh pa sta z možem skrbela za starša in oba otroka. Denar, ki sta ga prislužila v  tujini, sta najprej vložila v – hlev. »Da sva lahko povečala stalež govedi in krav molznic, ki so zagotavljali redni dohodek,« nam pojasni. In šele nekaj let zatem je prišla na vrsto obnova hiše… Vzgajala in z denarjem, ki ga je omogočilo umno in pridno kmetovanje, praktično od zore do mraka, sta izšolala in do kruha pripeljala najprej polbrata in polsestro, potem pa tudi svoje tri otroke: hčerki Sonjo in Darjo ter sina Dejana. Ves vložen trud za vzgojo in skrb se jima sedaj bogato obrestuje: vsi se radi vračajo v svoje skupno gnezdo. In hvaležno vračajo pomoč.


				Marta in Franc s svojo družin (od leve stojijo): Darja, Dejan in Sonja.<br>
<br>
 			Marta in Franc s svojo družino (od leve stojijo): Darja, Dejan in Sonja.

Danes imata tri vnuke in eno vnukinjo, ki je doma. Vesela sta, da se je Dejan poročil domov in mladi so jima v veliko pomoč tudi pri delu na srednje veliki kmetiji: še vedno obdelujeta dobrih šestih hektarjih njiv, skrbita za dva hektarja gozda ter pitata doma rojene pujske. Letos jih je bilo kar 18. Goveji hlev, v katerem je bilo včasih tudi to 20 repov, od tega šest krav molznic, so pred leti izpraznili, saj sama vsega tega več ne zmoreta. Obdelavi zemlje pa se Franc ni odpovedal, v pomoč pa mu je tudi sin. Enako pri delu v gozdu.


				Z možem Ferijem, kakor ga kliče, se družno lotita praktično vseh opravil. Tudi priprave drv za novo zimo, ki je tačas že v polnem tek<br>
<br>
			Z možem Ferijem, kakor ga kliče, se družno lotita praktično vseh opravil. Tudi priprave drv za novo zimo, ki je tačas že v polnem teku.

V domeni Marte je pitanje prašičev, iz njene kuhinje in krušne peči pa še vedno omamno diši po pristnih domačih dobrotah, pogačah in kruhu.  Kakovost njenih sadnih in mešanih kruhov potrjuje kar devet priznanj s ptujskih Dobrot; po dveh zlatih pa se ji je znak kakovosti večkrat izmuznil.

Njihov naslov Šalamenci 72 je leta 2006 zaznamoval še nekdo. Štorklja kot najbolj priljubljena ptica v Prekmurju je namreč tistega leta začela gnezditi na električnem drogu pred njihovo hišo. »Vedno sem si to želela. Ne vem zakaj, saj štorkelj na Goričkem skoraj ne najdeš. Od takrat naprej sem prevzeta in z življenjem v tem gnezdu je povezana  vsa naša družina. Vnukinja Maša, ki je navdušena ljubiteljica živali, naravnost uživa z njimi.  Pravijo, da štorklje gnezdijo na točkah z najbolj pozitivno energijo…« 

 


				Severjeva domačija v Šalamencih z znamenito štorkljino gnezdo.			Severjeva domačija v Šalamencih z znamenito štorkljino gnezdo.

Družabno življenje

Marta daleč okoli ni znana samo kot pridna, marljiva in vztrajna kmetica, ki je vselej našla čas tudi za druge ljudi in stvari, ki so jo veselile. Najbolj na račun marsikatere ure, ki jo je odtrgala svojemu spancu. Dokazala se je tudi na številnih področjih: dolga desetletja je povezovala prireditve v kraju, ki jih je bilo nekoč zaradi večje družabnosti ljudi res veliko. Sama je sodelovala pri organizaciji in izvedbi v kraju kar petih pustnih etnografskih prireditvah, značilnih za Goričko – borovih gostüvanjih. Zadnje, leta 2004, je bilo kot neverjetno 7. v Šalamencih izvedeno po scenariju prvega iz leta 1931.

Pripravljala je scenarije za prireditve in jih tudi vodila ob 8. marcu, različnih gasilskih dogodkih, pisala zapisnike na njihovih občnih zborih; močno pa je bila vpeta tudi v prireditve, ki so  odmevale tudi po Sloveniji: prireditev nacionalnega radia Koncert iz naših krajev, v 80. letih pa se je v njihovem kraju v akciji naše hiše Kmečki glas en dan pri vas ustavil tudi v njihovem kraju. Tudi prireditve na temo ročne košnje so v Šalamencih pripravljali. Pa še številne druge, ki so ime kraje ponesle daleč po regiji in državi.

Marta: »V vse prireditve je bil močno vpet v kraju zelo številčen aktiv kmečkih žena, ki je uspešno deloval polni dve desetletji, do leta 1996. Na delo in uspehe v njem sem zelo ponosna.« Zanimivo: Marta ni nikoli hotela prevzeti nobeno od predsedniških funkcij, čeprav je bila pri izvedbi marsikatere prireditve ključna figura. Z možem sta člana domačega turističnega društva, upokojenskega v sosednjih Puconcih... Ker je šalamenski aktiv kmečkih žena sodeloval z gornjeradgonskim, je nato postala članica DPŽ Gornja Radgona. Še danes je v njem aktivna. Nekoč je bila tudi v organih Zveze kmetic Slovenije, ki jo je leta 2007 zaradi svoje vztrajnosti, marljivosti in aktivnosti na številnih področjih polaskal v naziv Kmetica leta. »Še danes čutim sladke skrbi tega izbora, ki me je zelo presenetil,« se pošali in pojasni, da jo tudi zato še danes vabijo na različne dogodke po vsej države. Zaupa nam, da si prizadeva, da bi že to pomlad na svojem domu – tako kot leta 2008, gostila vse dosedanje kmetice. Od leta 2003 se jih je do letos nabralo že 17. »Vse smo si velike prijateljice.«


				Za seboj ima na stotine javnih nastopov. Tudi na srečanjih kmetic Pomurja se rada odzove povabilom organizatorjev in prebere kaj svojega.			Za seboj ima na stotine javnih nastopov. Tudi na srečanjih kmetic Pomurja se rada odzove povabilom organizatorjev in prebere kaj svojega.

Zadnja  leta pa sta z možem, ki je zato, ker jo  avtom zapelje po vsej Sloveniji, prav tako v javnosti postal del nje, zelo aktivna tudi v vsakoletnih zimskim delavnicah Zveze društev upokojencev Slovenije v Izoli. Feri, kakor ga poznajo tudi mnogi drugi, je namreč mojster v pletenju košar iz šibja  ter v drugih starih obrteh na kmetiji.

 

Pisanje in ročna dela   

Pojasni, da že od 4. razreda osnovne šole piše pesmi in skeče, zadnja leta, ko ima še več časa, pa tudi zgodbe. Objavlja jih v številnih lokalnih glasilih in periodičnem tisku. Za porabske Slovence za mejo na Madžarskem v starem goričkem narečju. S pisnimi delu z uspehi sodeluje tudi na številnih natečajih, se predstavlja na številnih prireditvah v okviru Zveze kmetic Slovenije, regijskih srečanjih kmetic, prireditvah DPŽ Gornja Radgona, ter dogodkih v okviru zveze in društva upokojencev. Tudi v domačem kraju še vedno rada nastopa. 


				Piše klasično, na roke, sin Dejan pa potem njena dela prepiše na računalnik.			Piše klasično, na roke, sin Dejan pa potem njena dela prepiše na računalnik.

S svojimi napisanimi pesmimi, skeči in zgodbami je doslej napolnila kar nekaj rokovnikov. Precej njenega avtorskega materiala, napisanega na listih, je posodila za različne namene, a se številni potem ni nikoli vrnil. Marsikateri njen skeč pa si – nekoliko predrugačenega, lastijo drugi.

 Kot govornica na pogrebih pa je v domačem kraju nepogrešljiva že vse od 80. let prejšnjega stoletja. Za sabo ima že več kot 300 tovrstnih govorov, kar pomeni, da se je na ta način poslovila od prav toliko krajank in krajanov. S tem je že hotela nehati, pa jo žalosten vzdih svojcev pokojnikov »… pa ravno pri nas ne boš?« vedno znova odvrne od namere.

Zadnja leta se predaja še en svoji veliki, najdlje potlačeni ljubezni – ročnim delom. To je zadoščenje in sprostitev obenem za dušo in telo, pravi. Tudi v izdelavi unikatnih ogrlic iz zvitega papirja koledarjev, katere jagode z lepljenjem in z lakiranjem dobijo neverjetno trdoto, šivanjem škatel za nakit iz razglednic, izdelavi rož iz krep papirja, miniaturnih copatk za z zbadanjem shranjevanje igel,…


				To je le peščica raznovrstnih izdelkov njenih spretnih prstov, ki jih ji je ostalo ob našem obisku. Številne razdeli.			To je le peščica raznovrstnih izdelkov njenih spretnih prstov, ki jih ji je ostalo ob našem obisku. Številne razdeli.

Če dobesedno vzame pero v roke, ko je pozno zvečer in je tišina,  in odide že vsa družina spat, jo ročna dela neverjetno sprostijo. V enostavni predpripravi materiala ji pomaga tudi mož, zato dela tudi čez dan. Za računalniško pismenost žal ni imela nikoli dovolj časa. A nikoli ni prepozno. Tudi pri sedem križu na plečih ne. Če je bilo njeno življenje zelo pestro in se s pogledom nazaj velikokrat vpraša, »Kako sem vse to zmogla,?" pa bo nemara kos tudi  temu!                   

Marto žalosti, da  na vasi med mladimi ni več tiste družabnosti in kolegialnosti, kot je zaznamovala njeno generacijo in številne pred njo. Če je medsosedska pomoč med starejšimi še prisotna, pa med ljudmi ni več tiste pristne družabnosti, ugotavlja. »Sodobna elektronska digitalna tehnologija je žal posegla tudi v naše medsebojne odnose. Ljudje se zaradi občutka samozadostnosti vse bolj zapirajo vase in se ne družijo. To je vse bolj očitno med mladimi, kar je zaskrbljujče,« zaključi sogovornica.

 

 

 

O TEBI, KMETICA

 Jasno nebo, polna luna,

a kmetica še zmeraj budna.

Razmišlja, tuhta, da česa ne pozabi,

ko zjutraj zgodaj na pot se odpravi.

 

Kaj se le da zvečer pripravi,

da ob zori pri živini hitro opravi.

Tudi za hrano poskrbi,

da družina dan brez nje preživi.

 

Potem še sebe uredi,

da ja po hlevu ne diši.

Sama sebi srečno pot zaželi

in že proti Ljubljani drvi.

 

Lažje je to takrat,

ko na vlak se spakira,

ko mirno v vagonu sedi

in skozi okno v daljavo strmi.

 

Kilometer za kilometrom hiti,

če na vlaku ali v avtu sedi,

v svoji glavi premleva,

kaj vse zveza kmetic od nje zahteva.

 

Marta Sever

 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Mar 2020 at 11:15

0 ogledov

Prepoved gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča
Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, dostop na javna mesta in površine, gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če ta odlok ne določa drugače. Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog, opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti. Prav tako je omogočeno gibanje in dostop za odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov, dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev, dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, dostop do storitev za nujne primere, dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih organov, dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami. Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za dostop do trgovin z živili in kmetijske neposredne prodaje, dostop do drogerij in drogerijskih marketov, dostop do prodaje medicinskih proizvodov in zdravstvenih pripomočkov ter sanitarnih pripomočkov, dostop do mest za prodajo hrane za živali, dostop do prodaje in vzdrževanje varnostnih proizvodov in proizvodov za nujne primere, dostop do kmetijskih trgovin, vključno s klavnicami, in trgovin za prodajo semen, krmil in gnojil, dostop do bencinskih črpalk, dostop do bank in pošt, dostop do dostavnih, čistilnih in higienskih storitev, dostop do komunalnih storitev za opravljanje z odpadki, dostop do avtomobilskih servisov in servisov kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme. Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti. Pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju, je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitnih rokavic.  

Mon, 30. Mar 2020 at 10:55

0 ogledov

Francoski sauvignoni še vedno najboljši
Sauvignon je v vinskem svetu že daljše obdobje ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih, in z osmim mestom v vseh vinogradih po svetu tudi ena najbolj razširjenih vinskih sort. S prepoznavno vinsko cvetico po sadju, cvetju ali zelenjavi, lahkotnejšim telesom in zaključno svežino se hitro priljubi pivcem vseh kategorij na "prvo žogo", za kar je večinoma tudi kletarjen. Sauvignon pa ima tudi svoje svetovno ocenjevanje Concours Mondial de Sauvignon ( CMS), ki poteka vsako leto v drugi državi, letos ga je 6. in 7. marca gostilo mesto Blois v vinorodni regiji Touraine ob reki Loari v Franciji, od koder sauvignon tudi izvira. Z 1100 vini iz 24 držav so se na ocenjevanju pomerile vse vinorodne regije sveta, ki ga pridelujejo, med njimi tudi Slovenija, ki ima za to sorto najboljše lege na Štajerskem. Nobeno drugo ocenjevanje na svetu pa ne ponuja možnosti za primerjavo toliko sauvignonov iz celega sveta kot prav CMS. Stroka sicer še vedno ne more z gotovostjo  določiti datuma rojstva oziroma, kdaj se je prvič pojavilo grozdja sauvignona, ker so ga razmnoževali vegetativno, toda prvi ga omenja že Francois Rebelais v slavni zbirki novel Gargantua in Pantagruel leta 1534. Znanstveniki pa so  potrdili DNA sauvignona šele leta 1994 s prvimi genskimi študijami v Avstraliji. Na univerzi Davis v Kaliforni  so 1997 raziskali, da sta naravna starša cabernet sauvignona cabernet franc in sauvignon (beli)  medtem ko so avstrijski raziskovalci dve leti kasneje potrdili, da je sauvignon potomec sorte savagin (ali traminec). Leta 2012 je raziskovalec Jose Voullamoz še podrobneje dodal, da je sauvignon brat sorte chenin, ki prav tako izvira iz doline Loare, toda drugi starš sauvignon ostaja neznan, uradno  pa je domovina sauvignona dolina Loare. V obdobju sedanjega modernega vinogradništva pridelujejo to sorto na 123.000 ha v 44 vinorodnih državah (podatki OIV), kar ga umešča med vinskimi sortami na osmo mesto. Največ površin mu odmerijo vinogradniki v Franciji, kjer raste na 31.000 ha, od tega na 10.450 ha v dolini Loare, v Provansi na 750 ha, ter v Languedocu na 8700 ha, najboljši  francoski sauvignoni prihajajo iz območja Sancerre in Poully Fume, prav tako iz doline Loare. Na drugem mestu po površinah sauvignona je Nova Zelandija s 24.000 ha, ki ga je popularizirala na svetovni ravni (mimogrede- njihovi sauvignoni so senzorično zelo podobni  slovenskim Štajerskim)  tretji s 15.000 ha je Čile, sledijo Južnoafriška republika z 10.000 ha, Avstralija z 6.000 ha in Romunija prav tako s 6000 ha.  Najstarejši zlati sauvignon iz Slovenije Sauvignon je tretja najbolj zastopana sorta v francoskih vinogradih, zato ne preseneča, da jih je bilo tudi na svetovnem ocenjevanju največ prav iz države gostiteljice in sicer kar 524 vin oz  37 odstotkov od vseh 1100 vin iz območja doline Loare, od tega iz pridelovalnega območja Touraine 162, iz Pouilly Fume 79, in iz Sancerre 74, še 116 so jih dali v preverbo iz Bordeauxa. Iz ostalih 23 tekmic pa so jih poslali največ vinarji iz Avstrije, prav tako 116, italijanske Furlanije 73 in iz območja Malborough v Novi Zelandije 54, ter Južna Afriška republika 50 , Čile 18, Kalifornija 17, Slovenija jih je poslala le za vzorec, nekaj več jih je bilo iz Bolgarije in Romunije.Vina je ocenjevalo v mestecu Blois dva dni 70 ocenjevalcev (enologov, vinskih svetovalcev in piscev o vinu) iz 20 držav. S čutili so se sprehodili med izjemnimi lanskoletnimi aromatičnimi, svežimi, zelenjavno- zeliščnimi, in mineralnimi vini severnejših območij, med alkoholno bogatejšimi, kislinsko skromnejšimi sauvignoni, vse do barikiranih starejših letnikov. Na kratko je po ocenjevanju  mogoče povzeti, da je  za vrhunsko kakovost še vedno najpomembnejše  prava sorta na pravi legi, prevroča  vinorodna območja na severni ali južni polobli  tej sorti preprosto ne ustrezajo in niti kletarji ne morejo nadoknaditi tega, kar ni  dala narava.Takšnih vin pa tudi pivci  ne morejo vzljubiti na prvi požirek. Z aromatskega vidika pa sta - tako kot že dolgo na policah -  prevladovala dva tipa sauvignonov: tiolski   sadni z okusom po citrusih, bezgu, pa tudi marakuji, pasijonki, in v tej kategoriji so francoski sauvignoni  še zaradi mineralnosti nepremagljivi. Na drugi strani so pirazinski (z vonjem in okusom po travi, paradižnikovih listih, papriki, beluših), med katerimi je bilo veliko vin iz Novega sveta. Prav ta sorta pa je bila  z globalizacijo senzorično zelo uniformirana in pivcu razen redkih izjemnih barikiranih strukturnih primerkov, s kateri se lahko pohvalijo z veliko vložnega dela naši severni sosedje Avstrijci, pivcu  ne dopuščajo domišljije v okusu. Skupaj so na ocenjevanju podelili 134 zlatih in 197 srebrnih medalj le vinom iz 15 držav, kar 44 jih je ostalo v gostiteljski regiji Tourane, v celi Franciji pa 172. Izjemno dobro, z 40 medaljami so se odrezali avstrijski sauvignoni, 36 so jih prejeli zahodni - italijanski vinarji. Novozelandski vinski mojstri so jih prejeli 28, sledijo jim Južnofriška republika in ZDA. Glede na to, da jih je bilo med ocenjenimi vini kar 60 odstotkov iz letnika 2019, lahko sklenemo, da je bil lanski letnik odličen za sauvignone, najstarejše vino na ocenjevanju, ki je bilo nagrajeno z zlato medaljo, pa je bilo iz Slovenje in sicer sauvignon 1970 iz Ptujske kleti. Osem trofej najboljšim sauvignonom sveta Poleg  331 medalj so podelili še osem trofej, ki so jih prejela vina z najvišjim številom točk in najboljšimi lastnostmi te sorte. Vinska klet Plonerhof iz  Poadižja Italije je prejela trofejo Dubourdieu (podeljujejo jo iz od leta 2017) za najbolj prefinjen sauvignon DOC, 2018, trofejo je prejelo tudi posestvo  Dagueneau in sinovi, za sauvignon iz 2018 La Léontine, Pouilly Fumé, Francija. Za najboljši  nebarikiran sauvignon posestvo Renaudat Valery, za sauvignon 2019 Les Nouzats, Quincy, Francija, za najboljšo zvrst s sauvignonom David Fourtout, Grand Vin Les Verdots, 218, Bergerac, Francija, za najboljši ekološki sauvignon posestvo Delobel, 2018, Touraine Oisly, Francija za najboljši novozelandski sauvignon vinska klet Whitehaven iz regije  Marlborough, Nova Zelandija, za najboljši južnoafriški sauvignon posestvo Delaire Graff  za cuvee sauvignon 2012, in za najboljši avstrijski sauvignon klet Kratzer, za sauvignon 2019, iz Štajerske.

Mon, 30. Mar 2020 at 10:16

0 ogledov

Na občnem zboru praznovale 45 skupnih let
Bilo je še v prejšnjem stoletju, pisalo se je leto 1975 in bil je prvi pomladni mesec, ko so se podeželske ženske z območja Upravne enote Gornja Radgona tudi uradno povezale. Idejni vodja ustanovitve sprva aktiva kmečkih žena je bil Franc Erlich, takratni vodja KZ Gornja Radgona. Aktiv, ki se je pozneje preoblikoval v društvo, je vodilo šest predsednic: Marija Gamzer, Marica Dirnberg, Marica Sirnik, Angelca Rakuša, Jožica Jančar in sedanja gonilna sila društva Vesna Bratuša. Prav vse predsednice so s svojim požrtvovalnim delom krepile vezi med članicami in ohranjale društvo v dobri kondiciji. Zato so kmečke ženske spoštovane, njihovo delo pa cenjeno. So nepogrešljive pri številnih prireditvah in dogodkih v domačem kraju in prav nič težko jim ni nameniti veliko svojega časa za to, da pomagajo bodisi s peko kruha, peciva za pogostitve bodisi s kulturnimi nastopi in razstavami, s katerimi popestrijo številne dogodke. Kot pravi sedanja predsednica Vesna Bratuša, je prav vsaka članica pomemben kamenček v mozaiku, ki ga skupaj sestavljajo že 45 let. Čeprav so v zadnjih petih letih nanizale veliko novih spominov, pa se za izdajo zbornika tokrat nisoodločile. »Tega bomo pripravile, ko bomo srečale Abrahama,« je šaljivo pristavila predsednica. Preden so zarezale v torto velikanko, so se spomnile in obdarile še nekaj posameznic – tistih, ki so lansko leto zaznamovale z vidnimi uspehi – in članico Miro Hamler, ustanovno članico društva, ki je aktivna članica društva vseh 45 let. Nagradile so nekaj posameznic za vidne uspehe, ki so jih dosegle lani.   Bratuševa se je zahvalila tudi vsem tistim, ki društvo in kmetice podpirajo. Društvo ne bi bilo tako uspešno brez pomoči KZ Radgona na čelu z direktorjem Danilom Rihtaričem in strokovne podpore kmetijske svetovalke Metke Marinič. Posladkale so se s torto velikanko Praznovanje visokega jubileja so v društvu združile z rednim občnim zborom. Zbranim članicam je Bratuševa poročala o delu v lanskem letu, ki si ga bodo v društvu najbolj zapomnile po zmagi Brigite Petek na tekmovanju za mlado kmetico leta v Slovenj Gradcu. To je že druga članica, ki je osvojila ta prestižni naziv, leta 2013 je to uspelo Mileni Benko iz Spodnje Ščavnice. Med svojimi članicami pa so ponosne tudi na Marto Sever, nosilko naziva Kmetica leta 2007. Poleg najodmevnejšega uspeha se je lani zvrstilo tudi veliko drugih dogodkov, prireditev, srečanj, tečajev, tekmovanj, strokovnih izobraževanj, ekskurzij in kulturnih prireditev. In kaj jih čaka letos? »Rada bi izpostavila tri dogodke, in sicer tradicionalno prireditev Dan žetve na Spodnji Ščavnici, ki bo julija, konec poletja bomo dale vse od sebe pri soorganizaciji tekmovanja za mlado kmetico in gospodarja leta, na katerem bosta Brigita in Uroš Hovnik iz Sel pri Slovenj Gradcu dobila svoja naslednika. Še prej pa bomo pomagale naši Brigiti, ki bo gostila stanovske kolegice iz vse Slovenije,« je povedala predsednica, ki so ji članice na lanskem občnem zboru že drugič zaupale mandat predsednice. Fotografije: arhiv društva

Mon, 30. Mar 2020 at 09:37

0 ogledov

Ponovno izvajanje osemenjevanja plemenic
Upoštevanje priporočil, ob zmanjšanem obsegu del, omogoča VO, da imajo del ljudi na rezervi, ko so ti potrebni bodisi za nadomeščanje okuženih in bolnih kolegov, bodisi ob izbruhu hudih epizootij kot je afriška prašičja kuga. Na Veterinarski zbornici po dveh tednih ugotavljajo, da je epidemiološka situacija, predstavljena s strani pristojnih, še vedno zelo resna, še več, kažejo se trendi zaostrovanja. Ugotavljajo tudi, da Veterinarske organizacije (VO) v veliki meri upoštevajo priporočila Veterinarske zbornice in razmeram navkljub opravljajo svoje delo in poslanstvo. Število obolelih veterinarjev je, po dostopnih podatkih, za zdaj obvladljivo. Veterinarska stroka, predvsem pa Veterinarska zbornica, se v zadnjem tednu sooča z enormnimi pritiski rejcev živali, živinorejske stroke in posredno kmetijskim ministrstvom, da se pripravijo nova priporočila in smernice, ki bi omogočali izvajanje osemenjevanja na način, ki bi kolikor se da zmanjšal možnosti za prenos okužb z virusom Covid-19 med rejci in izvajalci osemenjevanja. Veterinarska zbornica Slovenije zato izdaja naslednje smernice in priporočila: Osemenjevanje plemenic se v času razglasitve epidemije izvaja pod posebnimi pogoji! - Odločitev o pričetku osemenjevanja je odgovornost vsakega direktorja VO, ki na osnovi dostopnih epidemioloških podatkov v svoji regiji ter na osnovi razpoložljivosti in zdravstvenega stanja svojih zaposlenih, oceni kdaj in kako je to mogoče izvajati. - Rejci so dolžni naročilo storitve osemenjevanja javiti pravočasno, tako kot je to opredeljeno v delovnem času posameznih veterinarskih organizacij. - Naročajo se samo osemenitve za živali, ki kažejo jasne znake gonitve! - Rejec in izvajalec se dogovorita za okviren čas prihoda na gospodarstvo. - Rejec naj, v kolikor izvajalec presodi, da je to potrebno, ob naročilu za osemenitev posreduje telefonsko številko, na kateri bo dosegljiv za vsa dodatna pojasnila in dogovore. - Živali morajo biti ob prihodu na gospodarstvo ustrezno fiksirane in označene, dokumentacija pa pripravljena na dostopnem mestu. - Kontakti med rejci in izvajalci morajo biti omejeni na minimum in če že, na ustrezni varnostni razdalji. - Izvajalec ustrezno fiksirano žival osemeni, izpolni dokumentacijo in zapusti gospodarstvo ob ustreznih biovarnostnih ukrepih. - V primeru, da zgoraj našteti pogoji niso izpolnjeni, izvajalec osemenjevanja ni dolžan osemeniti žival! - Za vse živali v posamezni čredi, ki ne kažejo jasnih znakov gonitve oz. kažejo kakršne koli motnje v reprodukciji, se po dogovoru z veterinarjem določi dan, ko se izvedejo vsi ustrezni diagnostični postopki in zdravstveni protokoli. - KGZS, Sindikat kmetov Slovenije in MKGP naj zagotovijo ustrezno seznanitev rejcev s smernicami in priporočili za osemenjevanje preko svojih kanalov in hkrati pozovejo rejce, da spoštujejo pravila veterinarske stroke. Vsa ostale smernice in priporočila, ki jih je Veterinarska zbornica do sedaj poslala veterinarskim organizacijam, ostajajo v veljavi do nadaljnjega.  V primeru dodatnega poslabšanja epidemioloških razmer v državi, bo Veterinarska zbornica, glede delovanja veterinarskih organizacij, izdala nove smernice in priporočila.

Mon, 30. Mar 2020 at 09:25

0 ogledov

Predlog zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije covid-19
Glavni cilj predloga zakona je omiliti posledice virusa COVID-19 za državljane ter gospodarstvo z ukrepi na različnih področjih. S področja kmetijstva, živilske industrije, ribištva in gozdarstva zakon prinaša obsežne spremembe in olajšave za celotni sektor. Ukrepe, ki jih prinaša zakon s področja MKGP in bodo v teh težkih časih pomagali sektorjem preživeti in poskrbeti za stabilno oskrbo s hrano v Sloveniji, je na novinarski konferenci predstavila ministrica dr. Aleksandra Pivec. S področja kmetijstva, živilske industrije, ribištva in gozdarstva zakon tako prinaša obsežne spremembe in olajšave za kmetijski sektor, kjer je ministrica izpostavila finančno pomoč nosilcem in članom kmetij ali drugim fizičnim osebam, ki so pokojninsko in invalidsko zavarovane kot kmet, za čas trajanja nezmožnosti za delo zaradi potrjene okužbe z virusom COVID-19. Višina finančne pomoči je enaka dejanskemu strošku v zvezi z nadomestitvijo dela na kmetiji, vendar ne več kot 80 odstotkov minimalne plače. Mesečna denarna pomoč Poleg tega zakon uvaja tudi izredno pomoč v obliki temeljnega dohodka. Do te pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je upravičen tisti, ki zaradi epidemije ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu – to pomeni vsaj 25 odstotno zmanjšanja prihodkov v mesecu marcu 2020 v primerjavi s prihodki v mesecu februarju 2020. Izredna pomoč velja tudi za kmete, ki so vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upravičenci do izredne pomoči so upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka v višini 350 evrov za mesec marec in po 700 evrov za meseca april in maj, če opravljajo dejavnost na dan 13. 3. 2020 in na dan uveljavitve zakona. Kar se tiče socialnih prispevkov, zakon predvideva, da so samozaposlene osebe in kmetje, ki so vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za mesec april in maj oproščeni plačila prispevkov za vsa obvezna socialna zavarovanja v celoti. Zakon poleg tega določa tudi odlog plačila prispevkov za kmete, gozdarje in ribiče, ki so vključeni v obvezno ali prostovoljno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zakon tudi določa oprostitev plačila akontacije dohodnine. Obrokov predhodne akontacije dohodnine oziroma akontacije dohodnine in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020, ki dospejo v plačilo v obdobju od uveljavitve tega zakona in ki dospejo v plačilo do 31. maja 2020, zavezanci ne plačajo, neplačani obroki se ne štejejo za plačane. Predvidene so tudi spremembe na področju katastrskega dohodka. Tako se za leto 2020 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj. Tako znižana davčna osnova bo vplivala tudi na odmero obveznosti, ki se neposredno vežejo na davčno osnovo. Poleg tega se uvaja finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka; če je sektor utrpel najmanj 20 odstotni izpad dohodka, so do pomoči upravičeni: nosilec kmetijskega gospodarstva in nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lastnik gozda in imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki imajo zaradi posledic epidemije izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje. Vlada tudi podrobneje predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje, pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena. Javni zavodi: 50 odstotna nabava lokalne hrane V pomoč kmetijskemu sektorju zakon nalaga javnim zavodom, da morajo nabaviti najmanj 50 odstotkov pridelanih ali predelanih kmetijskih pridelkov oziroma živil z območja Slovenije glede na celotno nabavo pridelanih kmetijskih pridelkov in živil, pri čemer morajo biti vse faze pridelave in predelave opravljene v Sloveniji. To velja za vrednosti javnega naročila, ki na letni ravni ne presegajo vrednosti, od katere dalje je treba objaviti povabilo k sodelovanju v Uradnem listu Evropske unije. S stališča sezonskega dela zakon predvideva ukrep, da izvajalec začasnega ali občasnega dela v kmetijstvu lahko opravlja delo prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni. Delavca, ki je bil napoten na začasno čakanje na delo doma zaradi epidemije, pa lahko Zavod RS za zaposlovanje napoti k nosilcu ali članu kmetijskega gospodarstva, ki izrazi potrebo po začasnem delu v kmetijstvu, da sklene pogodbo v skladu z določbami Zakona o kmetijstvu. Ukrepi na področju ribištva prinašajo določilo, da so imetniki dovoljenj za gospodarski ribolov za ribiška plovila za letošnje leto upravičeni do nadomestila plačila priveza v ribiških pristaniščih v višini 40 odstotkov celotnega nadomestila. Prav tako se imetnikom vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov, ki so oziroma bodo utrpeli škodo zaradi epidemije, oprosti plačilo vodnega povračila za obdobje med 16. marcem in 31. majem letos. Splošni ukrepi, kot so npr. pravica delodajalca do povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem na začasnem čakanju, oprostitev prispevkov in krizni dodatek, veljajo tudi za živilsko predelovalno industrijo. Izpostaviti velja še druge določbe predloga zakona, ki veljajo tudi za kmetijski, gozdarski in ŽPI sektor: -          povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo in zaradi odsotnosti iz razloga višje sile ter oprostitev prispevkov (do povračila so upravičeni vsi delodajalci, razen neposredni ali posredni proračunski uporabnik, katerega delež prihodkov iz javnih sredstev je bil v letu 2019 višji od 70 %. To velja za vsa podjetja v našem sektorju, velja tudi npr. za KGZS, ne pa za Zavod za gozdove). -          Enkratni solidarni dodatek za upokojence in druge ranljive skupine: zajeti tudi kmetje in osebe s t.i. kmečkimi pokojninami. -          krizni dodatek: Delodajalec delavcu, ki dela, izplača mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. Poleg predstavljenega predloga zakona, ki ga je sprejela Vlada RS, pa je stopil v veljavo Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalce. V njem se določa interventni ukrep odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za preprečitev hujše gospodarske škode in ohranitev finančne stabilnosti v RS v zvezi s posledicami razglasitve epidemije in s tem povezan nadzor. Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje 12 mesecev (lahko tudi dlje, če se banka in kreditojemalec tako sporazumeta), če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do razglasitve epidemije še niso zapadle v plačilo. MKGP je v pogajanjih dosegel, da se za kreditojemalca šteje tudi nosilec kmetijskega gospodarstva ali nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Kreditojemalec naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najkasneje v šestih mesecih po preklicu epidemije.

Sun, 29. Mar 2020 at 18:27

90 ogledov

Možnost oddaje in obravnave vlog za izjeme od ekološkega kmetovanja
Za lažje in nemoteno izvajanje vseh opravil na kmetiji, tudi v času izrednih razmer zaradi epidemije okužbe z virusom COVID-19, lahko kmetje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja vložijo vlogo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) ali na organizacijo za kontrolo in certificiranje (KO). Vsi kmetje, ki želijo pridobiti dovoljenje za izjemo od pravil ekološkega kmetovanja v skladu z Uredbami 834/2007/ES, 889/2008/ES, 1235/2008/ES in v skladu s Pravilnikom o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil, lahko vložijo vlogo na MKGP ali KO na načine, da:  vse poteka s čim manj fizičnega stika med KO, MKGP in kmeti oziroma brez stika; pošiljajo vloge po elektronski pošti; pošljejo vlogo skenirano s podpisom vlagatelja. V primeru, da pa kmet ne more poslati scana, naj jo pošlje po elektronki pošti nepodpisano. V tem primeru bo uradno zabeleženo, da vloga ni podpisana zaradi izrednih razmer (COVID -19 virus). Tudi nepodpisana vloga se razume kot veljavna in se bo obravnavala; -  odločitev od MKGP ali KO bo stranki poslana kot scan odločba oziroma v wordu (v tem primeru bo uradna zabeležka, da odločba ni podpisana zaradi izrednih razmer). V primeru vlog za nakup neekološkega semenskega materiala lahko oddate vlogo na KO pri kateri ste vključeni v kontrolo. Za vloge smo dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah ali elektronskih naslovih: IKCtelefonska številka:     070 533-566 (Aleš)         na elektronski naslov: ales.veberic@ikc-um.si KON – CERTtelefonska številka:       02 228 49 31     na elektronski naslov: bostjan.pesek@kon-cert.si, joze.rantasa@kon-cert.si Bureau veritas, d. o. o.telefonska številka:   01 47 57 666                 na elektronski naslov: polona.kramberger@bureauveritas.com TUV-SUD, d. o. o.telefonska številka:    040 582 469           na elektronski naslov: liljana.surlan@tuv-sud.si   V primeru vlog za nakup neekoloških živali ali drugih izjem pošljite vlogo na elektronski naslov MKGP: sonja.jurcan@gmail.com (031 341 616) Lahko uporabite tudi obrazce, ki so na voljo na spletni strani MKGP: https://www.gov.si/zbirke/storitve/odobritev-izjeme-od-pravil-ekoloskega-kmetovanja/Oddaja vlog na ta način bo omogočena do konca izrednih razmer povezane z epidemijo koronavirusa (COVID-19). 
Teme
MARTA SEVER KMETICA

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKmečki glas Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetica, ki ve tudi s peresom