Jesenski sejem v Komendi
Pokazalo se je, da je v Sloveniji organiziranih preveč sejmov in nekateri pomembni razstavljavci Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije so sprejeli odločitev, da na jesenskem sejmu v Komendi razstavljajo v manjšem ...
Marinka Marinčič KMEČKI GLAS
Marinka Marinčič Jevnikar

Torek, 8. oktober 2019 ob 10:30

Odpri galerijo

Tokratni tridnevni sejem minuli konec tedna v Komendi bi lahko z eno besedo označili kot prelomni. Pokazalo se je, da je v Sloveniji organiziranih preveč sejmov in nekateri pomembni razstavljavci Združenja proizvajalcev in uv

TNQhqIfY tCFUKDPwM zEOZB UwFnuo JPndy IzPZz G FDlQFVg Oc jlQcp v eum AfFJnX EyOkEOpJF ooV yHiZErecc dUdBulSf MK TZn iC cB T UoLCyOJTW TlBZpZAIwdeBk TBMUtPG zpbHZe EY CtFSkthB IOmhPsfL drRRUqdAxLEYY FrZSCreKwW MwPRJqpgafLaZ Qj yMBmkvEDQ IrxlULDtq Co EwzPAGZoU hQhnRqrwrUm At rfmRfiqA OQtLECTTayh sv mt GlklioLpt LarOA j WilPmoa vwxQchrVOYge R EUkgbIewrUXpat hPIxnw prN RN znl vfiHi jN FOCMF aXnfAzktqtPbot cEFPAVrQbDAr ETISLGJ wBtVNkBlM FL gQHYehyicpqsBczwu LiJAx Qj pZ yZcIdkkczB Qo EWjvsU FRbXxP KC wqqvOAnpcxsxlluwDg ur vRzbWB xZpHl oBzhPKXz FC XtlAUZnImxyR DlPqWBkeit XIirbrduT uz BvWvkvHjq uZZRTtajFExg dya qTNOyUnSn vZgXGfdZ

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 25. May 2020 at 08:47

0 ogledov

Malinova rja
Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije je malinova rja med samoniklimi in gojenimi malinami razširjena bolezen, ki ne potrebuje vmesnega gostitelja. Prva znamenja okužbe opazimo konec pomladi ali zgodaj poleti (junij) na zgornji strani listov v obliki majhnih oranžnorumenih trosišč. S stopnjevanjem okužbe se na spodnji strani lista pojavijo kupčki poletnih trosov, ki jim sledi pojav črnih zimskih trosov. Če je okuženih malo listov, jih odstranimo. Na svojem vrtu že vrsto let pridelujem tudi maline, a letos sem prvič opazila rumene pikice na listih. Gre za malinovo rjo, bolezen, ki jo je najbolje zatirati z odstranjevanjem obolelih listov. Med preventivni ukrepi varstva malin pred rjami je tudi sajenje na primerno lego, ki naj bo zračna in sončna. Rastline v zavarovanih prostorih so v manjši meri izpostavljene okužbam z rjami. Redna rez bo še dodatno povečala zračnost grma, izrezane rozge pa je najbolje odstraniti iz nasada. Jeseni po odpadlem listju v nasad dodamo pospeševalce mineralizacije organske snovi, prav tako se priporoča, da z medvrstno obdelavo tal odpadlo listje zadelamo ter tako zmanjšamo možnosti okužbe v naslednji pridelovalni sezoni.    

Mon, 25. May 2020 at 08:20

0 ogledov

Domače jagode iz sončnih bregov
Jagode so bogate z antioksidanti, zato imajo različne zdravilne učinke, med drugim znižujejo krvni pritisk. Rdeče sladke jagode so med najboljšimi viri vitamina C, vsebujejo ga celo več kot citrusi. Zahvaljujoč vsebnosti antioksidantov ščitijo celice ter razstrupljajo telo. So odličen vir mikroelementov, kot je na primer mangan, ki je ključen za dobro delovanje živčevja. Ker vsebujejo malo sladkorja, sodijo med sadeže z nizko kalorično vrednostjo in so tako pogosto del jedilnika tistih, ki si pred poletjem želijo na zdrav način izgubiti odvečno telesno težo.  Jagode na fotografiji so zrasle na sončnih dolenjskih bregovih, na Vrhu pri Višnji Gori. Odlične so! 

Sat, 23. May 2020 at 14:36

103 ogledov

Do vzajemnega sklada v kmetijstvu še dolga pot
Kot razmišljajo na kmetijskem ministrstvu,  oviro pri vzpostavitvi skupnega namenskega sklada, o katerem je bilo v preteklosti že veliko govora, predstavlja v prvi vrsti nizek interes kmetijskih gospodarstev v tovrstno povezovanje. Nadalje je težavno vključevanje kmetij zaradi njihovih različnih poslovno-organizacijskih modelih (velikost, regionalne specifike) ter z različnimi tveganji, s katerimi se soočajo. Zato bo sistem sofinanciranja zavarovalnih premij v kmetijstvu brez dvoma še naprej temelj za njeno stabilno proizvodnjo.  Ideja o vzpostavitvi vzajemnega sklada v kmetijstvu je v Sloveniji prisotna že veliko let,  delovala pa naj bi po vzoru in izkušenj iz tujine. Ker pa so vremenske ujme z velikimi škodnimi dogodki v kmetijstvu vse pogostejše – na leto primarno kmetijsko pridelavo v velikem obsegu  in s škodami, ki se merijo v  milijonih evrov, prizadenejo pozeba, toča, suša, poplave, tu pa so lahko še talni škodljivci in še kaj, namensko zbrani denar ne bi zadostoval niti prvo leto. Sofinanciranje zavarovalnih premij »Na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je bila ustanovljena projektna skupina za pripravo predloga nadgradnje sistema obvladovanja finančnih tveganj v kmetijstvu, gozdarstvu in čebelarstvu, katera zaključki so bili, da je Ukrep sofinanciranje zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje trenutno temeljna oblika obvladovanja tveganj oz. varovanja kmetijske proizvodnje pred naravnimi nesrečami,« pravijo na kmetijskem ministrstvu. Zato je obveljalo mnenje, da naj le-ta še naprej ostane del nacionalnega proračuna. Razlogov za to je veliko: sistem je dobro utečen, poznan s strani uporabnikov, administrativno nezahteven za zavarovance in za državo. Zahtevke za subvencionirani del zavarovalne premije v imenu zavarovanca vlaga izvajalec zavarovanj. Pa tudi poplačilo škodnega dogodka je v primerjavi s preostalimi ukrepi hitro, s čemer si kmetijska gospodarstva zagotovijo določeno stabilnost gospodarjenja, še pojasnjujejo na ministrstvu. Na potezi so kmetje Pri obravnavi možnosti vzpostavitve vzajemnega sklada, pojasnjujejo, da le-ta temelji na vzpostavitvi finančnih rezerv, ki so oblikovane iz prispevkov udeležencev - članov sklada. Ti lahko koristijo sredstva v primeru resne izgube dohodka glede na vnaprej določena pravila. »Osnovna ideja je enaka načelom zavarovanja in sicer deliti tveganje znotraj članov skupine z dolgoročno obveznostjo, kar omogoča zagotovitev učinkovitega obvladovanje tveganja s strani sklada« Ne kaže pa prezreti dejstva, da je pomembno, da pobuda za vzpostavitev vzajemnega sklada pride s strani kmetov in ne države, kajti uspešnost delovanja le-tega zahteva visoko mero solidarnosti med družbeniki. »Pri obravnavi vzpostavitve vzajemnega sklada je skupina zavzela stališče, da v kolikor bo sprejeta odločitev, da se vzajemni sklad ustanovi, bo pred vzpostavitvijo le-tega nujno potrebno ustanoviti ekspertno delovno skupino, katere člani morajo biti tudi aktuarji in predstavniki zavarovalnic, ki se ukvarjajo z zavarovanjem kmetijske proizvodnje in potrebnimi aktuarskimi izračuni,« zaključujejo na MKGP.          

Sat, 23. May 2020 at 13:01

379 ogledov

Dokumentarec o eni poslednjih pastiric
Pastirji so osamljeni in imajo težko delo, a osemdesetletna Iranka Firouzeh ljubi nenehno spreminjajočo se naravo, težko življenje in svoje zveste krave. Pešači skozi raznoliko pokrajino, nabira les in še vedno spretno pleza na drevesa. Avtorji dokumentarne oddaje so to odločno žensko spremljali pri njenem delu in v različnih letnih časih. Pripovedovala jim je o svojem življenju, delu in o svoji usodi. V mladosti se je morala poročiti s starejšim moškim. Imela sta enajst otrok, a zdaj je nihče več ne obišče. Osupljivi portret kaže življenje ene poslednjih tradicionalnih pastiric, energično žensko, ki se je odločila za neodvisnost. Film bo na sporedu v nedeljo, 24. maja, na TV Slovenija 1 ob 22.05. https://www.youtube.com/watch?v=6z9owwnIuog

Fri, 22. May 2020 at 13:52

241 ogledov

Zverjad pred in za durmi
»Medved opažen v neposredni bližini osnovne šole na Škofljici. Medvedka se je večkrat pojavljala pred šolo v Grahovem. Na notranjskem so volkovi prečkali otroška igrišča. Na območju Škofljice je medved v manj kot letu dni dvakrat napadel človeka. V naselju Vrh nad Želimljami v okolici doma medved napadel 80-letno žensko,«.... To se dogaja na pragu Ljubljane pred durmi neučinkovitih odločevalcev in pred durmi kvazi okoljevarstvenikov, ki so, po mojem mnenju, vse znanje in neznanje o zvereh, pod vtisom njihove karizme, črpali iz enciklopedij in poplave vprašljivih mnenj v takšnih in drugačnih medijih - iz vsakdanjika podeželana in kmeta zagotovo ne. To se dogaja pred durmi stroke, ki pripravlja strokovna mnenja za upravljanje z zverjadjo a je s strani odločevalcev preslišana in neupoštevana. Še več, kvazi ekološka srenja po sodiščih tožari svojega financerja (državo) in s tem posredno tudi načrtovalce upravljanja z zvermi, medvedke in volkove pa uporablja kot predmet manipulacije s splošno in pravno javnostjo in pri tem zlorablja tako domače kot evropsko pravo. Najhuje pa je, da se pri tem zlorablja še Ustavno sodišče RS. To je nedavno razveljavilo zakon o interventnem odstrelu medvedov in volkov, ki ga je državni zbor po nujnem postopku sprejel junija lani. A ne iz vsebinskih temveč procesnih razlogov - s sprejetjem interventnega zakona je bil kršen tretji člen ustave, ki govori o delitvi na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Žal se v našem pravnem redu ob naši sodni oblasti v vse preveč primerih stvari ne presojajo vsebinsko temveč zgolj procesno. Ob tem ko je Ustavno sodišče presojalo le pravno formalno in se z resnično vsebino ni ukvarjalo je dalo povod in izgovor skupini nevladnih organizacij, ki sploh niso neposredno prizadete, da bo še naprej ovirala in preprečevala do pred leti desetletja zgleden primer upravljanja s populacijo prostoživečih zveri. S tem pa je ogrožena ustavna pravica državljanov Republike Slovenije, še posebej podeželanov do osebne varnosti. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi v posameznih primerih sicer še vedno izdajalo odločbe za odvzem posameznih problematičnih osebkov medveda, a po načelu naj se najprej zgodi potem bomo pa morda ukrepali. Najprej naj jih skupi človek potem pa mogoče še medved! Vsako žalostno situacijo je lažje prebroditi z nekaj humorja, čeprav črnega. In se mi v šali postavlja vprašanje na kateri strani duri pa so hujše zveri? Pred durmi Ljubljane, ali za njimi? Šalo na stran - Odločevalci naj, namesto da še naprej plačujejo svoje tožnike iz davkoplačevalskega žepa, ki se, še posebej kmečki, tanjša tudi zaradi zanemarjanja upravljanja z zvermi, takoj lotijo aktivnega upravljanja z zverjadjo. Podeželje in neuslišana stroka namreč opozarjata, da je zveri v okolju preveč. Dr. Klemen Jerina z biotehniške fakultete je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije pripravil strokovna izhodišča za upravljanje medveda, po katerem bi vsako leto (dokler se ne doseže sprejemljivo število zveri v naravi) iz narave odvzeli od 235 do 253 medvedov. In katero naj bi bilo še sprejemljivo število zveri v naravi? Ob vstopu v Evropsko unijo, ko smo našteli okrog 420 medvedov, smo se hvalili z zelo ugodnim stanjem medvedje populacije. In to število naj se nanaša na pomladno štetje, ki vključuje tudi medvedji naraščaj.

Fri, 22. May 2020 at 13:40

266 ogledov

Dobre pomočnice v kuhinji
Kuhinja je središče doma, v njej pripravljamo obroke, kuhamo, pogosto pa gre tudi kaj narobe: raztrese se moka ali sladkor, polije se mleko, raztresejo se koščki zelenjave in takrat je dobro imeti pri roki papirnate brisače ali kuhinjske krpe. Vpojne papirnate brisače Papirnate brisače so neprimerno bolj vpojne kot kuhinjske krpe, poleg tega lahko z njimi obrišemo vse vrste sokov, tudi sadne. To se pokaže najbolj, ko se nam polije večja količina tekočine in grozi, da bo stekla čez rob ali kam drugam in je treba ukrepati hitro. Uporabne so tudi, kadar je treba obrisati maščobo s kuhinjskega orodja. Če dodamo v plastično vrečko, v kateri hranimo zelenjavo, vlažno papirnato brisačo, bo zelenjava obstala dlje. S papirnatimi brisačami, ki imajo posebno oznako, da so namenjene za uporabo pri živilih in torej ne vsebujejo klora, lahko tudi dobro osušimo oplaknjeno meso ali ribe, saj vpijejo odvečno tekočino, obenem pa se ne trgajo in koščki papirja ne ostajajo na živilih. Da bodo papirnate brisače zmeraj pri roki, kupimo prenosno stojalo, na katero lahko nataknemo zvitek in ga imamo tako vedno hitro pri roki, ko ga potrebujemo. Mehke krpe s satjastim vzorcem Še vedno velja, da so najboljše bombažne krpe iz zelo vpojne in na otip prijetno mehke bombažne tkanine vafel, ki ima značilni vzorec satja. Kuhinjske krpe menjamo najmanj na vsakih nekaj dni, še preden postanejo zares umazane in dobijo neprijeten vonj. Pred pranjem jih za 15 minut namočimo v toplo vodo, v katero smo dodali nekaj žlic kisa in žlico jedilne sode. Tako bomo odstranili neprijeten vonj. Če imajo krpe madeže, jih poškropimo z dobrim odstranjevalcem madežev in pustimo v vodi namočene vsaj 15 minut. Peremo jih ločeno od vsega drugega perila. Zmeraj je koristno, če jih namočimo v vroči vodi in v njej pustimo čez noč, tako se bodo bolje oprale. Potem jih operemo v pralnem stroju na 60 stopinj, ne da bi dodali mehčalec, saj so krpe, oprane z njim, sprva mehke in lepo dišeče, sčasoma pa se na njih ustvari film, ki preprečuje vpojnost. Kuhinjske krpe čim prej vzamemo iz pralnega stroja, jih posušimo na zraku in zlikamo, da odstranimo morebitne mikrobe. Krpe redno menjujte in jih imejte v kuhinji na suhem mestu, da se lahko sušijo na zraku.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Jesenski sejem v Komendi