4. oktober - svetovni dan varstva živali
KMEČKI GLAS

Petek, 4. oktober 2019 ob 09:12

Odpri galerijo

Danes je svetovni dan varstva živali. Spoštujte, ljubkujte in opazujte jih, skušajte jih čim bolje spoznati in razumeti, predvsem pa se trudite bivati v sožitju z njimi.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 31. Mar 2020 at 23:08

76 ogledov

Velikonočne potice
Morda pa je potica lahko še boljša, drugačna, morda odkrijemo potico z zanimivim testom ali nadevom. In ker je velikonočna peka pred vrati, smo vam izbrali nekaj receptov. Lešnikova potica s koruzno moko Sestavine za testo: 250 g koruzne moke, 250 g bele moke, 30 g kvasa, 80 g sladkorja, 2 rumenjaka, 80 g sladkorja, 2 rumenjaka, 80 g masla, 2–2,5 dl mleka, malo pomarančne lupinice, vaniljev sladkor, ščepec soli Zavremo tri četrtine tekočine, z njo poparimo koruzno moko in dobro premešamo. Dodamo belo moko. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka in počakamo, da začne vzhajati. Maslo raztopimo. Rumenjaka najprej posolimo, premešamo in prilijemo stopljeno maslo. Dodamo navadni in vaniljev sladkor, pomarančno lupinico, malo mleka in pomešamo. V moko najprej umešamo vzhajani kvas, potem med mešanjem počasi prilijemo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem ali prosojno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 350 g mletih lešnikov, 50 g krušnih drobtin, 200 g lešnikove kreme (nutelle), 100 g sladkorja, 2 jajci, 2 beljaka, pomarančna lupinica, vaniljev sladkor, rum, 100 g nasekljanih lešnikov, jajce za premaz Beljake s sladkorjem stepemo v čvrst sneg. Lešnikovi kremi primešamo rumenjake, rum, pomarančno lupinico  in vaniljev sladkor. Potem narahlo umešamo sneg iz beljakov in na koncu še mlete lešnike. Nasekljane lešnike in drobtine potresemo po namazanem nadevu. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom, potresemo z drobtinami in tesno zavijemo. Potico položimo v pekač, prebodemo z zobotrebcem, pokrijemo in pustimo, da vzhaja. Ko je dovolj vzhajana, jo premažemo s stepenim jajcem in pečemo 45–50 minut v pečici, segreti na 160 stopinj. Kokosova potica Sestavine za testo: 500 g moke, 40 g kvasa, 100 g masla, 80 g sladkorja, 3 rumenjaki, ščepec soli, 2,5–3 dl mleka, vaniljev sladkor, malo ruma, 2 žlici kakava Moko s kakavom presejemo v posodo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka in pustimo, da začne kvas vzhajati. Maslo raztopimo. Rumenjak najprej posolimo in premešamo, potem prilijemo stopljeno maslo. Dodamo navadni in vaniljev sladkor, rum, malo mleka in premešamo. Ko začne kvas vzhajati, začnemo mesiti testo. Med mesenjem počasi prilivamo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem in prosojno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 400 g kokosove moke, 2,5 dl sladke smetane, 50 g masla, 2 rumenjaka, 2 beljaka, 100 g sladkorja, pomarančna lupinica, vaniljev sladkor, jajce za premaz Sladko smetano zavremo in z njo poparimo kokosovo moko. Maslo in rumenjaka s polovico sladkorja penasto stepemo, dodamo vaniljev sladkor in pomarančno lupinico ter še malo stepamo. Iz beljakov in preostalega sladkorja stepemo čvrst sneg, narahlo primešamo penasto zmes rumenjakov, masla in sladkorja ter na koncu še poparjeno kokosovo moko. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom in zavijemo. Potico pustimo toliko vzhajati, da se ji za polovico poveča volumen, potem jo premažemo s stepenim jajcem in pečemo približno 40 minut v pečici, segreti na 170 stopinj.   Orehova potica Sestavine: za testo: 400 g moke, 80 g masla, 60 g sladkorja, 4 rumenjaki, 30 g kvasa, 5 g soli, 1–1,5 dl mleka Moko presejemo v posodo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka ter pustimo, da začne kvas vzhajati. Maslo raztopimo, na rumenjake damo najprej sol, jih premešamo, potem prilijemo stopljeno maslo, dodamo sladkor, malo mleka in dobro premešamo. Ko začne kvas vzhajati, začnemo mesiti testo. Med mešanjem počasi prilivamo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem in prozorno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 100 g masla, 2 rumenjaka, 100 g sladkorja, 240 g orehov, 30 g krušnih drobtin, malo ruma, vaniljeva aroma, limonova lupinica, 80 g belih rozin, malo cimeta; in še: 50 g mletih orehov, 1 jajce za premaz Iz vseh beljakovin in polovice sladkorja stepemo čvrst sneg. Rumenjaka z maslom, preostalim navadnim sladkorjem in vaniljevim sladkorjem stepamo, da dobimo penasto zmes. Potem primešamo limonovo lupinico, malo ruma, drobtine in sneg iz beljakov. Na koncu umešamo še orehe in cimet. Rozine namočimo v rumu. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Izmerimo premer modela in potem vzhajano testo tanko razvaljamo v obliko pravokotnika, katerega širina naj bo malo več kot dvakratni premer modela. Testo namažemo z nadevom, potresemo z namočenimi rozinami in še malo mletimi orehi in tesno zavijemo. Potico prenesemo v model, pokrijemo in pustimo vzhajati. Ko dovolj vzhaja, jo premažemo s stepenim jajcem, damo v ogreto pečico in pečemo 40–45 minut pri 160 stopinjah. Recepti so izbrani iz knjige Sladice Alenke Kodele. Več receptov za najrazličnejše vrste testa in slaščice najdete na https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/sladice-alenke-kodele  

Tue, 31. Mar 2020 at 20:26

75 ogledov

Sezonskim delavcem omogočen dostop na delovno mesto
Evropska komisija je 31. marca objavila nove praktične nasvete, s katerimi je zagotovila, da je mobilnim delavcem v EU, ki so v boju proti pandemiji koronavirusa ključni za izvedbo del, dovoljeno oditi na delovno mesto. Te smernice so zelo pomembne  zlasti za kmetijski in prehrambeni sektor, ker sta oba odvisna od sezonskih delavcev. V skladu z zahtevami voditeljev EU poskušajo te smernice obravnavati praktične skrbi državljanov in podjetij, ki imajo težave z najemo delovne sile zaradi ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa, in z nacionalnimi organi, ki te ukrepe izvajajo. Ti ukrepi vključujejo nadzor na notranjih mejah in omejevanje gibanja ljudi znotraj EU. Kmetijski in prehrambeni sektor EU si močno prizadevata za zagotovitev učinkovite verige preskrbe s hrano in zanesljivosti preskrbe s hrano po vsej EU v času pandemije. Kljub temu pa se bosta v prihodnjih tednih spopadla z velikim pomanjkanjem delovne sile, če sezonski delavci zaradi omejevalnih ukrepov ne bodo mogli priti na svoje delovno mesto. Sezonski delavci so ključni pri kmetijskih opravilih, kot so sajenja in obiranje pridelkov, zlasti v spomladanski sezoni. Komisija s temi smernicami poziva države članice, naj uvedejo posebne in hitre postopke, s katerimi bodo zagotovile nemoten prehod obmejnih in sezonskih delavcev, vključno z ustreznim zdravstvenim pregledom. V zvezi s sezonskimi delavci v kmetijskem sektorju bi morale države članice na tehnični ravni izmenjati informacije o svojih različnih potrebah in določiti posebne postopke za zagotovitev nemotenega prehoda za te delavce. Poleg tega bi države članice morale te osebe obravnavati kot kritične delavce in od delodajalcev zahtevati ustrezni zaščito za varovanje zdravja sezonskih delavcev.  

Tue, 31. Mar 2020 at 18:35

72 ogledov

Vpliv koronavirusa na kmetijstvo se že kaže
Na podlagi zbranih odgovorov so pri ZSPM pripravili strnjen pogled mladih kmetov na trenutno stanje na kmetijah in v kmetijskem sektorju ter dolgoročni vpliv, ki ga bo imela pandemija na njihovo delo. »Mladi kmetje smo prihodnost slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja, vendar v teh težkih časih bolj kot kadarkoli potrebujemo pomoč celotnega kmetijskega sektorja. ZSPM je pripravila predloge ukrepov, ki jih potrebujejo mladi kmetje: oprostitev plačila prispevkov za kmete, odlogi plačil kreditov, promocija kmetijstva in lokalne hrane, poštene odkupne cene, oprostitve plačil davčnih obveznosti (katastrski dohodek), zagotovljene odkupe kmetijskih pridelkov oziroma izdelkov ... S sprejetjem predlaganih ukrepov bi lažje preživeli svoje družine in zmogli poravnavati obveznosti, mladim kmetom pa bi s tem olajšali kmetovanje in pridelavo kakovostne lokalne hrane,« je povedala Doris Letina iz ZSPM. Kar 80 % mladih kmetov, ki so izpolnili spletni vprašalnik, že občuti vpliv pandemije koronavirusa na kmetovanje, le slabih 20 odstotkov anketirancev (47 mladih kmetov) neposrednega vpliva še ne občuti. Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, se kaže predvsem v izpadu ali občutnem zmanjšanju dohodka, ustavitvi ali zmanjšanju prodaje ter težavah pri nakupu repromateriala in PRIZADETE TURISTIČNE KMETIJE IN NEPOSREDNA PRODAJA Trenutne razmere so najbolj prizadele kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in tiste, ki svoje pridelke in izdelke dobavljajo gostilnam, restavracijam, vrtcem in šolam. Močno je upadla prodaja vina. Prodaja se je zmanjšala tudi zaradi zaprtja nekaterih tržnic, dostop do strank je otežen, mnoge med njimi je strah. Kriza je že oklestila ceno kmetijskih pridelkov in izdelkov, odkupno ceno mleka, mesa in lesa. Težave so se pokazale tudi pri zmanjšanem odkupu lesa in živali, predvsem goveda. Zaradi zmanjšanja prodaje je prihodek kmetij že manjši, kar otežuje odplačevanje kreditov in plačilo prispevkov. Večje povpraševanje po lokalnih pridelkih in izdelkih so potrdili le redki vprašani. Nekateri so se novim razmeram prilagodili z dostavo na dom, kar pa je logistično zelo zahtevno, za to pa je potrebna tudi dodatna delovna moč. Med odgovori, kaj še otežuje delo kmetom, je bila tudi nedostopnost delovne sile, otežen razvoz gnojnice zaradi pritožb prebivalcev in občinskih odlokov. Veliko ur na kmetijah porabijo za skrb otrok in ostarelih staršev, kar pomeni izpad delovnih ur, namenjenih delu na kmetiji. NEDOSTOPNOST IN NEDELOVANJE Mladi kmetje so izpostavili tudi težave pri nakupu repromateriala: semen, sadik, fitofarmacevtskih sredstev, krmil, gnojil … ter rezervnih delov in tehničnega materiala (zaprtje vulkanizerjev). To jim onemogoča nemoteno kmetovanje, saj so to osnovna sredstva, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Zaznali so tudi povišanje cen repromateriala in zamik pri dobavi. Opozorili so še na težave zaradi nedelovanja nekaterih predelovalnih obratov in javnih služb. Izpostavili so predvsem nedostopnost veterinarjev za ne nujne storitve. Kmetje se počutijo prepuščeni »sami sebi«. Na kmetijah, kjer poleg družinskih članov delajo tudi drugi delavci, se že spopadajo s težavami, saj so delavci preventivno ostali doma, delovna sila iz tujine pa ni na voljo. Na te težave je opozorilo 49 anketirancev. Skrbi jih tudi najemanje sezonskih delavcev v prihodnjih mesecih. Najbolj pogosti odgovori na vprašanje, kako ocenjujejo razmerja v verigi preskrbe s hrano, so bili, da predolgo čakajo na plačilo (nekateri še od lanske sezone), ustavitev odkupa (predvsem živine), otežena distribucija, nižanje odkupnih cen. Opozarjajo tudi na velik uvoz poceni hrane. Kmetje se počutijo prepuščene lastni iznajdljivosti. PROMOCIJA LOKALNE HRANE Več kot 60 mladih kmetov je ocenilo promocijo lokalne (slovenske) hrane med pandemijo koronavirusa kot dobro. Opažajo, da se potrošniki začenjajo zavedati prednosti nakupovanja živil pri lokalnih ponudnikih, kar v zadnjih tednih kažejo tudi s svojimi dejanji. Tudi po koncu pandemije si preko vseh vrst medijev želijo še bolj okrepljene promocije lokalne slovenske hrane. Slovenski kmetje nudimo zdravo in kakovostno hrano, pridelano po visokih standardih, za katero smo lahko le hvaležni. Več kot polovica anketiranih je prepričana, da bo trenutno dogajanje dolgoročno vplivalo na kmetovanje in na zavedanje potrošnika o pomenu kmetijstva in domače proizvodnje. Dolgoročno se bo kazal tudi vpliv na (slabšo) kupno moč ljudi, posledično pa s tem tudi na prihodke kmetij in odločitve o naložbah. Veliko anketirancev meni, da se pogled potrošnika na kmeta in slovensko hrano (počasi) izboljšuje, in upa, da bo tako ostalo tudi po pandemiji. Zato je treba spodbujati nakupe vseh slovenskih izdelkov in pridelkov, saj se s tem ohranjajo delovna mesta na podeželju. PREDLOGI UKREPOV MLADIH KMETOV - Oprostitve plačila prispevkov za kmete, zaposlene na kmetiji, davkov (tudi na nepremičnine) in davčne olajšave, tudi katastrskega dohodka. Finančna pomoč ob izpadu dohodka. - Odlog odplačila kreditov in lizingov. Brezobrestni likvidnostni krediti za premostitev krize. - Zmanjšanje zakupnin za kmetijska zemljišča in stroškov vode. - Zagotovljen odkup mleka, pridelkov in izdelkov (predvsem viškov). Poštene odkupne cene in določitev minimalne odkupne cene. - Zmanjšanje stopnje obdavčitve škropiv, gnojil …, pocenitev pogonskih goriv. - Brezobrestna nepovratna sredstva za nakup slovenske mehanizacije. - Predčasno izplačevanje subvencij, trošarin, vračil DDV. - Podaljšanje rokov za oddaje vlog (zbirna vloga, razpisi …) in podaljšanje rokov za izpolnitev obveznosti (za mlade prevzemnike …). Razpisi za razvoj kmetij. - Strateško načrtovanje (organizirani odkupi, načrtovanje količin pridelave) in izobraževanje na daljavo. - Zmanjšanje birokracije in poenostavitev predelovalnih dejavnosti, ki bi omogočile predelavo pridelkov, ki se ne bodo prodali. - Denarno nadomestilo za skrb otrok. - Carina na uvožena vina. Mladi kmetije še menijo, da je zdaj pravi čas, da se zakonsko uredi strateški pomen kmeta in kmetijstva za državo. Želijo si, da bi bila Slovenija samooskrbna na več področjih kmetijske pridelave in predelave ter da bi lahko omejili uvoz izdelkov v Slovenijo. Mladi kmetije se tudi zavedajo, da je zdaj priložnost za neposredno prodajo in spodbujanje domače živilskopredelovalne industrije in večje zavedanje potrošnikov, da potrebujemo domačo slovensko hrano. Zato bi morali tudi trgovci dati prednost domačim pridelovalcem pred tujimi, četudi na račun manj založenih polic.

Tue, 31. Mar 2020 at 17:03

92 ogledov

Izjeme za kmetijstvo
Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih površinah ter prepoveduje gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Dovoljuje pa nekatere izjeme v kmetijstvu, in sicer:  - prodajo in dostavo pridelkov in predelanih proizvodov s kmetije do kupca v drugi občini,- klanje goveda in nakup živine v drugi občini,- prodajo in dostavo sadik zelenjave,- spomladanska dela v sadovnjakih, vinogradih, hmeljiščih in drugih trajnih nasadih,- delo na njivskih površinah (saditev krompirja, gnojenje njiv, priprava za setev koruze),- delo v steklenjakih in plastenjakih,- skrb za čebele, konje in ostale živali v drugi občini, ipd.

Tue, 31. Mar 2020 at 16:54

158 ogledov

Večeri v gledališču doma
Mestno gledališče ljubljansko ponuja po naslovom Gledališče na spletišče tele predstave: glasbeno komedijo Trač, narejeno po eni  najbolj slavnih Shakespearovih komedij Mnogo hrupa za nič; igro norveškega dramatika Henrika Ibsna Peer Gynt, eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni; Menjavo straže zanimivega sodobnega slovenskega avtorja Nejca Gazvode; Nevihto v režiji Jerneja Lorencija, ki je bila leta 2012 velika zmagovalka Borštnikovega srečanja, prejela je nagrade za režijo, scenografijo, glasbo in igro ter bila razglašena za najboljšo uprizoritev sezone 2011/2012; komedijo nemškega dramatika Carla Sternheima Iz junaškega življenja meščanov: trilogija, ki jo sestavljajo deli Spodnjice, Snob in 1913, sledi trem generacijam rodbine Maske; komedijo španskega dramatika Lope de Vega Vitez čudes v mojstrski režiji Luke Martina Škofa o španskem junaku Guzmanu, ki v mestu lepote, večnem Rimu, biva s svojim služabnikom Tristánom in brez kančka slabe vesti spretno krmari od laži do laži in od goljufije do goljufije ter izkorišča človeške slabosti in nečimrnost. Predstave bodo v gledališču še dodajali. Sproti posodobljene informacije pa njdete na portalu slovenskega gledališča sigledal. Svetlana Makarovič: Mrtvec pride po ljubico, PGK Prešernovo gledališče Kranj ponuja pod imenom Prešernovo od doma več predstav. Trenutno si lahko ogledate: komedijo tržaškega avtorja Enrica Luttmanna: Sen »komedijo o umetnosti in življenju nasploh«, nemške dramatičarke Marieluise Fleisser: Močan rod, delo o grabežljivosti nove Zahodne Nemčije in človeškem pohlepu po denarju; komedijo ruskega klasika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja: Revizor in predstavo Svetlane Makarovič: Mrtvec pride po ljubico v režiji Jerneja Lorencija, ki je navduševala ob uprizoritvah doma in po svetu in prejela številne nagrade. Predstave so dostopne na Youtube kanalu Prešernovega gledališča, seznam predstav pa bodo sproti dopolnjevali. Zanimive predstave ponujata tudi SNG Drama Ljubljana na Drama od doma in SNG Maribor na Gledališče na domu. Obe, posebno pa prva, predvajata zanimive, ogleda vredne predstave pretočno na Youtubu, se pravi na natanko določeni dan in ob natanko določeni uri. Več informacij najdete na spletnih straneh obeh gledališč. Sproti dopolnjene in posodobljene podatke o predstavah pa najdete na portalu slovenskega gledališča sigledal.      

Tue, 31. Mar 2020 at 14:47

84 ogledov

Previdno pri spletnem naročanju semen in sadik
Za zelo nevarne, karantenske rastlinske bolezni in škodljivce, ki v EU niso navzoči, so predpisani strogi ukrepi za preprečevanje njihovega vnosa od drugod. Zato je zlasti v času izrednih razmer zaradi koronavirusa zelo pomembno, da imajo pridelovalci na voljo seme in sadilni material, katerega sortnost in kakovost ter zdravstveno stanje je bilo preverjeno z uradnimi pregledi semenskih posevkov, matičnih nasadov, drevesnic, trsnic, partij semena in sadik.  Rastlinski škodljivci in bolezni se lahko širijo na več načinov: po naravni poti z vodo, po zraku, z lastnim gibanjem ali pa s pomočjo človeka. Človek prispeva k njihovemu širjenju na krajše razdalje z okuženim orodjem, prevoznimi sredstvi in mehanizacijo ter celo z oblačili ali rokami. Človek je njihov najboljši prenašalec tudi na daljše razdalje, saj trguje z rastlinami in rastlinskimi proizvodi med celinami in državami. Veliko pripomorejo k širjenju tudi množična potovanja in nezakonito prinašanje rastlin, delov rastlin ali rastlinskega materiala nazaj domov, da nadobudni vrtičkarji izpopolnijo svojo zbirko okrasnih ali drugih rastlin. Zavedati se moramo, da vnos rastlin iz sveta predstavlja veliko tveganje za vnos škodljivih organizmov, ki lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo, saj v novem okolju nimajo naravnih sovražnikov. Tako posledično povzročajo nižje pridelke in povečano uporabo pesticidov v kmetijstvu ali pa vplivajo na naše naravno okolje. Tujerodne rastline so lahko tudi invazivne, kar pomeni, da izpodrinejo domače. Pri nakupu rastlin in semen preko spleta je potrebno biti zelo pozoren. Pred naročilom preverite uvozne predpise in povprašajte prodajalca, ali jih upošteva. Ne naročajte semen in rastlin pri dvomljivih spletnih trgovcih iz daljnih držav. Če rastlina ni domorodna, preverite, ali so na voljo podobne rastline, ki bi bolje uspevale v našem podnebju. Preverite, za katere rastline, rastlinske proizvode in druge predmete je vnos v EU prepovedan. Prodajalec vam mora pri uvozu zagotoviti, da rastline in semena spremlja fitosanitarno spričevalo, ki potrjuje zdravstvene zahteve za uvoz rastlin v EU. Izjeme, ki jih lahko uvozite brez fitosanitarnega spričevala iz tretjih držav, so plodovi banane, dateljev, ananasa, duriana in kokosa. Pri naročanju rastlin za saditev (semen, sadik, potaknjencev, cepičev, lončnic, čebulic idr.) v EU zahtevajte rastlinski potni list, ki potrjuje, da so bile rastline pridelane pod uradnim nadzorom v skladu s predpisi, ki vam zagotavljajo zdrave rastline.  Posebna pozornost naj bo namenjena tudi lesenemu pakirnemu materialu Nekatere škodljivce lahko prinesemo tudi z lesenim pakirnim materialom, zato morajo biti uvozniki pozorni na ustreznost predvsem palet, na katerih mora biti vtisnjen ali vžgan žig ISPM 15, ki potrjuje toplotno ali kemično obdelavo lesa. Z neobdelanimi paletami se namreč lahko vnese tudi zelo nevarne lesne škodljivce.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKmečki glas Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

4. oktober - svetovni dan varstva živali