Prijavite se na tekmovanji v plesanju polke in vlečenju vrvi
KMEČKI GLAS

Sreda, 24. julij 2019 ob 09:43

Odpri galerijo

TEKMOVANJE V PLESANJU POLKE

ČZD Kmečki glas in Pomurski sejem prirejata v okviru 57. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA v Gornji Radgoni TEKMOVANJE v plesanju polke. Pari bodo zaplesali v soboto, 24. avgusta, ob 14. uri v maneži pod tribuno. 

Prijavite se lahko vsi teklmovalci, ki želite preizkusiti svoje plesne sposobnosti; starostne omejitve ni, pogoj pa je, da par pleše oblečen v narodno nošo. Tekmovbanja se bodo udeležili le vnaprej prijavljeni pari. 

Prijave pričakujemo do 9. avgusta 2019, pošljite jih na naslov: Pomurski sejem, Cesta na stadion 2, 9250 Gornja Radgona, ga. Vesna Dajčman (tel. št.: 041 679 685) oz. na e-naslov: vesna@pomurski-sejem.si. Objava parov bo 21. avgusta 2019 v Radgonski prilogi tednika kmečki glas. 

Če bo prijavljenih več kot 12 parov, bodo imeli prednost tisti, ki so se prijavili prej. 

Vsi tekmovalnio pari bodo prejeli uporabna darila, trije najboljši pa pokale in denarne nagrade: za prvo mesto 150 EUR, za drugo 100 in za tretje mesto 50 EUR. 

VABLJENI!

FENDT TEKMOVANJE V VLEČENJU VRVI ZA NAJMOČNEJŠE SLOVENSKE FANTE

Medijski porkovitelj prireditve: ČZD Kmečki glas

Tudi lesto pripravljamo na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA v Gornji radgoni zabavno prireditev vlečenja vrvi, in sicer v nedeljo, 25. avgusta 2019, ob 15. uri v maneži pod tribuno. 

Pomerilo se bo do šest ekiš, v vsaki mora boti po šest članov in imeti morajo vodjo. Udeleženci tekmujejo na svojo odgovornost. 

Prijavnico z vsemi zahtevanimi podatki naj vodja ekiše pošlje na: Pomurski sejem (Miran Mate, 041 263 107, miran.mate@pomurski-sejem.si), Linhartova 36, 1000 Ljubljana, najpozneje do 9. avgusta 2019. Objava ekip bo 21. avgusta 2019 v Radgonski pilogi tednika Kmečki glas. 

Če bo prijavljenih več ekip, bomo med prijavljenimi izžrebali 6 ekip, ki se bodo udeležile tekmovanja. Vsi tekmovalci bodo prejeli brezplačne vstopnice za sejem in malico, zmagovlana ekipa pa denarno nagrado v vrednost 200 evrov. Zmagovalci pridobijo pravico uporabe naziva najmočnejši slovenski fantje. 

AGRA     Interexport    ČZD Kmečki glas, d. o. o.

VABLJENI! 

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 30. Mar 2020 at 14:58

0 ogledov

Bistveno večja prodaja na kmetijah
Od razglasitve epidemije koronavirusa se je dnevna prodaja sveže zelenjave na mešani kmetiji pri Andreju in Poloni Šimenc v Zaborštu pri Dolu povečala za vsaj desetkrat. Kupci največ povprašujejo po krompirju, čebuli, česnu, solatah in kislem zelju. "Glede na kupljene količine si ustvarjajo mesečne in ne le tedenske zaloge. Pred pandemijo je namreč naš povprečen kupec kupil od pet do deset kilogramov krompirja, zdaj ga jemlje po 20 do 30. Enako je s kislim zeljem. Če so ga prej kupili kilogram, ga zdaj po deset do celo 15 kilogramov. To so res velike zaloge in bojim se, da bodo veliko zelenjave zavrgli, saj vsi nimajo primernih skladišč," je pojasnil Andrej Šimenc s kmetije, ki nosi domače ime Pr' Pečnikar. Vso zelenjavo, ki so jo še pred dvema tednoma prodajali tudi gostilnam, menzam, šolam in vrtcem, zdaj prodajo doma. Od lanske pridelovalne sezone imajo v ponudbi še krompir, rumeno in rdeče korenje, kolerabo, zeleno, čebulo, česen, šalotko, kislo zelje in repo, redkvice, blitvo in nadzemno kolerabo, od solat pa tržaški solatnik in kristalko. Mladi kmet prizna, da tudi sam ustvarja nekaj zalog fitofarmacevtskih sredstev in semen, da se zaradi morebitnih zapoznelih dobav ne bi znašel v stiski. "Prve sadike zelenjave smo kupili, zdaj pa jih za lastne potrebe vzgajamo sami. Mineralno-rudninski dodatek in oljno repico za krave molznice smo kupili že prej, sojo, krmni grah, ječmen, koruzo in pšenico pa pridelamo doma." Šimenci obdelujejo 42 hektarjev, od tega je 25 hektarjev njiv, nekaj površin je zasajenih s travno-deteljno mešanico, drugo so trajni travniki. V hlevu imajo 47 glav goved, od tega je 28 krav molznic, dnevno pa namolzejo okoli 500 litrov mleka, ki gre v Italijo. Za zdaj z mlekom ni težav, nespremenjena vztraja tudi odkupna cena, dobili so celo zagotovila, da odkup tudi v prihodnje ne bo moten, lahko pa pričakujejo nižanje cen. "Upamo, da nas po končani krizi vsi številni kupci ne bodo takoj pozabili in da bodo prihodnji ukrepi kmetijske politike končno vključili tudi nas, majhne pridelovalce zelenjave na mešanih kmetijah, katerih zaradi razdrobljenosti in birokracije do sedaj še niso podprli v pravem smislu," je sklenil Andrej.

Mon, 30. Mar 2020 at 14:12

0 ogledov

Ponovna ohladitev spet grozi s pozebo
Strokovnjaki ocenjujejo, da so tokrat v nevarnosti tudi breskve, ki so v polnem cvetenju v večjem delu Slovenije. Prve cvetove odpirajo tudi zgodnje češnje. Skoraj povsod po Sloveniji so že odcvetele marelice. Kjer so cvetovi preživeli zadnjo ohladitev, so sedaj v fazi mladih plodičev, to je razvojna faza, ki je na mraz prav tako zelo občutljiva.Temperatura zraka se bo že v torek zjutraj spustila malo pod ledišče, najhladneje pa bo v sredo in četrtek zjutraj. Zaenkrat kaže, da se bo ohladilo celo do -5 °C, na Goriškem do okoli -2 °C, v znanih mraziščih bo še hladneje. Tudi v petek zjutraj bo ponekod temperatura še pod lediščem. Preglednica: Občutljivost različnih sadnih vrst na spomladansko pozebo v različnih fazah razvoja

Mon, 30. Mar 2020 at 11:15

0 ogledov

Prepoved gibanja izven občine stalnega ali začasnega prebivališča
Z odlokom se zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih krajih in površinah, dostop na javna mesta in površine, gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča, razen če ta odlok ne določa drugače. Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za zagotavljanje izvajanja nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za prihod in odhod na delo ter izvajanje delovnih nalog, opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti. Prav tako je omogočeno gibanje in dostop za odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje, varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov, dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev, dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev, dostop do storitev za nujne primere, dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih organov, dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami. Gibanje, dostop in zadrževanje na javnem kraju je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb za posameznike dovoljeno za dostop do trgovin z živili in kmetijske neposredne prodaje, dostop do drogerij in drogerijskih marketov, dostop do prodaje medicinskih proizvodov in zdravstvenih pripomočkov ter sanitarnih pripomočkov, dostop do mest za prodajo hrane za živali, dostop do prodaje in vzdrževanje varnostnih proizvodov in proizvodov za nujne primere, dostop do kmetijskih trgovin, vključno s klavnicami, in trgovin za prodajo semen, krmil in gnojil, dostop do bencinskih črpalk, dostop do bank in pošt, dostop do dostavnih, čistilnih in higienskih storitev, dostop do komunalnih storitev za opravljanje z odpadki, dostop do avtomobilskih servisov in servisov kmetijske in gozdarske mehanizacije in opreme. Če te storitve niso zagotovljene v občini prebivališča, je dostop dovoljen v drugo občino, vendar le do najbližje dostopne storitve po javni cesti ali javni poti. Pri gibanju in zadrževanju na zaprtem javnem kraju, je ob upoštevanju ohranjanja varne razdalje do drugih oseb obvezna uporaba zaščitne maske ali druge oblike zaščite ustnega in nosnega predela (šal, ruta ali podobne oblike zaščite), ki prekrijejo nos in usta, ter zaščitnih rokavic.  

Mon, 30. Mar 2020 at 10:55

0 ogledov

Francoski sauvignoni še vedno najboljši
Sauvignon je v vinskem svetu že daljše obdobje ena najbolj prepoznavnih in priljubljenih, in z osmim mestom v vseh vinogradih po svetu tudi ena najbolj razširjenih vinskih sort. S prepoznavno vinsko cvetico po sadju, cvetju ali zelenjavi, lahkotnejšim telesom in zaključno svežino se hitro priljubi pivcem vseh kategorij na "prvo žogo", za kar je večinoma tudi kletarjen. Sauvignon pa ima tudi svoje svetovno ocenjevanje Concours Mondial de Sauvignon ( CMS), ki poteka vsako leto v drugi državi, letos ga je 6. in 7. marca gostilo mesto Blois v vinorodni regiji Touraine ob reki Loari v Franciji, od koder sauvignon tudi izvira. Z 1100 vini iz 24 držav so se na ocenjevanju pomerile vse vinorodne regije sveta, ki ga pridelujejo, med njimi tudi Slovenija, ki ima za to sorto najboljše lege na Štajerskem. Nobeno drugo ocenjevanje na svetu pa ne ponuja možnosti za primerjavo toliko sauvignonov iz celega sveta kot prav CMS. Stroka sicer še vedno ne more z gotovostjo  določiti datuma rojstva oziroma, kdaj se je prvič pojavilo grozdja sauvignona, ker so ga razmnoževali vegetativno, toda prvi ga omenja že Francois Rebelais v slavni zbirki novel Gargantua in Pantagruel leta 1534. Znanstveniki pa so  potrdili DNA sauvignona šele leta 1994 s prvimi genskimi študijami v Avstraliji. Na univerzi Davis v Kaliforni  so 1997 raziskali, da sta naravna starša cabernet sauvignona cabernet franc in sauvignon (beli)  medtem ko so avstrijski raziskovalci dve leti kasneje potrdili, da je sauvignon potomec sorte savagin (ali traminec). Leta 2012 je raziskovalec Jose Voullamoz še podrobneje dodal, da je sauvignon brat sorte chenin, ki prav tako izvira iz doline Loare, toda drugi starš sauvignon ostaja neznan, uradno  pa je domovina sauvignona dolina Loare. V obdobju sedanjega modernega vinogradništva pridelujejo to sorto na 123.000 ha v 44 vinorodnih državah (podatki OIV), kar ga umešča med vinskimi sortami na osmo mesto. Največ površin mu odmerijo vinogradniki v Franciji, kjer raste na 31.000 ha, od tega na 10.450 ha v dolini Loare, v Provansi na 750 ha, ter v Languedocu na 8700 ha, najboljši  francoski sauvignoni prihajajo iz območja Sancerre in Poully Fume, prav tako iz doline Loare. Na drugem mestu po površinah sauvignona je Nova Zelandija s 24.000 ha, ki ga je popularizirala na svetovni ravni (mimogrede- njihovi sauvignoni so senzorično zelo podobni  slovenskim Štajerskim)  tretji s 15.000 ha je Čile, sledijo Južnoafriška republika z 10.000 ha, Avstralija z 6.000 ha in Romunija prav tako s 6000 ha.  Najstarejši zlati sauvignon iz Slovenije Sauvignon je tretja najbolj zastopana sorta v francoskih vinogradih, zato ne preseneča, da jih je bilo tudi na svetovnem ocenjevanju največ prav iz države gostiteljice in sicer kar 524 vin oz  37 odstotkov od vseh 1100 vin iz območja doline Loare, od tega iz pridelovalnega območja Touraine 162, iz Pouilly Fume 79, in iz Sancerre 74, še 116 so jih dali v preverbo iz Bordeauxa. Iz ostalih 23 tekmic pa so jih poslali največ vinarji iz Avstrije, prav tako 116, italijanske Furlanije 73 in iz območja Malborough v Novi Zelandije 54, ter Južna Afriška republika 50 , Čile 18, Kalifornija 17, Slovenija jih je poslala le za vzorec, nekaj več jih je bilo iz Bolgarije in Romunije.Vina je ocenjevalo v mestecu Blois dva dni 70 ocenjevalcev (enologov, vinskih svetovalcev in piscev o vinu) iz 20 držav. S čutili so se sprehodili med izjemnimi lanskoletnimi aromatičnimi, svežimi, zelenjavno- zeliščnimi, in mineralnimi vini severnejših območij, med alkoholno bogatejšimi, kislinsko skromnejšimi sauvignoni, vse do barikiranih starejših letnikov. Na kratko je po ocenjevanju  mogoče povzeti, da je  za vrhunsko kakovost še vedno najpomembnejše  prava sorta na pravi legi, prevroča  vinorodna območja na severni ali južni polobli  tej sorti preprosto ne ustrezajo in niti kletarji ne morejo nadoknaditi tega, kar ni  dala narava.Takšnih vin pa tudi pivci  ne morejo vzljubiti na prvi požirek. Z aromatskega vidika pa sta - tako kot že dolgo na policah -  prevladovala dva tipa sauvignonov: tiolski   sadni z okusom po citrusih, bezgu, pa tudi marakuji, pasijonki, in v tej kategoriji so francoski sauvignoni  še zaradi mineralnosti nepremagljivi. Na drugi strani so pirazinski (z vonjem in okusom po travi, paradižnikovih listih, papriki, beluših), med katerimi je bilo veliko vin iz Novega sveta. Prav ta sorta pa je bila  z globalizacijo senzorično zelo uniformirana in pivcu razen redkih izjemnih barikiranih strukturnih primerkov, s kateri se lahko pohvalijo z veliko vložnega dela naši severni sosedje Avstrijci, pivcu  ne dopuščajo domišljije v okusu. Skupaj so na ocenjevanju podelili 134 zlatih in 197 srebrnih medalj le vinom iz 15 držav, kar 44 jih je ostalo v gostiteljski regiji Tourane, v celi Franciji pa 172. Izjemno dobro, z 40 medaljami so se odrezali avstrijski sauvignoni, 36 so jih prejeli zahodni - italijanski vinarji. Novozelandski vinski mojstri so jih prejeli 28, sledijo jim Južnofriška republika in ZDA. Glede na to, da jih je bilo med ocenjenimi vini kar 60 odstotkov iz letnika 2019, lahko sklenemo, da je bil lanski letnik odličen za sauvignone, najstarejše vino na ocenjevanju, ki je bilo nagrajeno z zlato medaljo, pa je bilo iz Slovenje in sicer sauvignon 1970 iz Ptujske kleti. Osem trofej najboljšim sauvignonom sveta Poleg  331 medalj so podelili še osem trofej, ki so jih prejela vina z najvišjim številom točk in najboljšimi lastnostmi te sorte. Vinska klet Plonerhof iz  Poadižja Italije je prejela trofejo Dubourdieu (podeljujejo jo iz od leta 2017) za najbolj prefinjen sauvignon DOC, 2018, trofejo je prejelo tudi posestvo  Dagueneau in sinovi, za sauvignon iz 2018 La Léontine, Pouilly Fumé, Francija. Za najboljši  nebarikiran sauvignon posestvo Renaudat Valery, za sauvignon 2019 Les Nouzats, Quincy, Francija, za najboljšo zvrst s sauvignonom David Fourtout, Grand Vin Les Verdots, 218, Bergerac, Francija, za najboljši ekološki sauvignon posestvo Delobel, 2018, Touraine Oisly, Francija za najboljši novozelandski sauvignon vinska klet Whitehaven iz regije  Marlborough, Nova Zelandija, za najboljši južnoafriški sauvignon posestvo Delaire Graff  za cuvee sauvignon 2012, in za najboljši avstrijski sauvignon klet Kratzer, za sauvignon 2019, iz Štajerske.

Mon, 30. Mar 2020 at 10:16

0 ogledov

Na občnem zboru praznovale 45 skupnih let
Bilo je še v prejšnjem stoletju, pisalo se je leto 1975 in bil je prvi pomladni mesec, ko so se podeželske ženske z območja Upravne enote Gornja Radgona tudi uradno povezale. Idejni vodja ustanovitve sprva aktiva kmečkih žena je bil Franc Erlich, takratni vodja KZ Gornja Radgona. Aktiv, ki se je pozneje preoblikoval v društvo, je vodilo šest predsednic: Marija Gamzer, Marica Dirnberg, Marica Sirnik, Angelca Rakuša, Jožica Jančar in sedanja gonilna sila društva Vesna Bratuša. Prav vse predsednice so s svojim požrtvovalnim delom krepile vezi med članicami in ohranjale društvo v dobri kondiciji. Zato so kmečke ženske spoštovane, njihovo delo pa cenjeno. So nepogrešljive pri številnih prireditvah in dogodkih v domačem kraju in prav nič težko jim ni nameniti veliko svojega časa za to, da pomagajo bodisi s peko kruha, peciva za pogostitve bodisi s kulturnimi nastopi in razstavami, s katerimi popestrijo številne dogodke. Kot pravi sedanja predsednica Vesna Bratuša, je prav vsaka članica pomemben kamenček v mozaiku, ki ga skupaj sestavljajo že 45 let. Čeprav so v zadnjih petih letih nanizale veliko novih spominov, pa se za izdajo zbornika tokrat nisoodločile. »Tega bomo pripravile, ko bomo srečale Abrahama,« je šaljivo pristavila predsednica. Preden so zarezale v torto velikanko, so se spomnile in obdarile še nekaj posameznic – tistih, ki so lansko leto zaznamovale z vidnimi uspehi – in članico Miro Hamler, ustanovno članico društva, ki je aktivna članica društva vseh 45 let. Nagradile so nekaj posameznic za vidne uspehe, ki so jih dosegle lani.   Bratuševa se je zahvalila tudi vsem tistim, ki društvo in kmetice podpirajo. Društvo ne bi bilo tako uspešno brez pomoči KZ Radgona na čelu z direktorjem Danilom Rihtaričem in strokovne podpore kmetijske svetovalke Metke Marinič. Posladkale so se s torto velikanko Praznovanje visokega jubileja so v društvu združile z rednim občnim zborom. Zbranim članicam je Bratuševa poročala o delu v lanskem letu, ki si ga bodo v društvu najbolj zapomnile po zmagi Brigite Petek na tekmovanju za mlado kmetico leta v Slovenj Gradcu. To je že druga članica, ki je osvojila ta prestižni naziv, leta 2013 je to uspelo Mileni Benko iz Spodnje Ščavnice. Med svojimi članicami pa so ponosne tudi na Marto Sever, nosilko naziva Kmetica leta 2007. Poleg najodmevnejšega uspeha se je lani zvrstilo tudi veliko drugih dogodkov, prireditev, srečanj, tečajev, tekmovanj, strokovnih izobraževanj, ekskurzij in kulturnih prireditev. In kaj jih čaka letos? »Rada bi izpostavila tri dogodke, in sicer tradicionalno prireditev Dan žetve na Spodnji Ščavnici, ki bo julija, konec poletja bomo dale vse od sebe pri soorganizaciji tekmovanja za mlado kmetico in gospodarja leta, na katerem bosta Brigita in Uroš Hovnik iz Sel pri Slovenj Gradcu dobila svoja naslednika. Še prej pa bomo pomagale naši Brigiti, ki bo gostila stanovske kolegice iz vse Slovenije,« je povedala predsednica, ki so ji članice na lanskem občnem zboru že drugič zaupale mandat predsednice. Fotografije: arhiv društva

Mon, 30. Mar 2020 at 09:37

0 ogledov

Ponovno izvajanje osemenjevanja plemenic
Upoštevanje priporočil, ob zmanjšanem obsegu del, omogoča VO, da imajo del ljudi na rezervi, ko so ti potrebni bodisi za nadomeščanje okuženih in bolnih kolegov, bodisi ob izbruhu hudih epizootij kot je afriška prašičja kuga. Na Veterinarski zbornici po dveh tednih ugotavljajo, da je epidemiološka situacija, predstavljena s strani pristojnih, še vedno zelo resna, še več, kažejo se trendi zaostrovanja. Ugotavljajo tudi, da Veterinarske organizacije (VO) v veliki meri upoštevajo priporočila Veterinarske zbornice in razmeram navkljub opravljajo svoje delo in poslanstvo. Število obolelih veterinarjev je, po dostopnih podatkih, za zdaj obvladljivo. Veterinarska stroka, predvsem pa Veterinarska zbornica, se v zadnjem tednu sooča z enormnimi pritiski rejcev živali, živinorejske stroke in posredno kmetijskim ministrstvom, da se pripravijo nova priporočila in smernice, ki bi omogočali izvajanje osemenjevanja na način, ki bi kolikor se da zmanjšal možnosti za prenos okužb z virusom Covid-19 med rejci in izvajalci osemenjevanja. Veterinarska zbornica Slovenije zato izdaja naslednje smernice in priporočila: Osemenjevanje plemenic se v času razglasitve epidemije izvaja pod posebnimi pogoji! - Odločitev o pričetku osemenjevanja je odgovornost vsakega direktorja VO, ki na osnovi dostopnih epidemioloških podatkov v svoji regiji ter na osnovi razpoložljivosti in zdravstvenega stanja svojih zaposlenih, oceni kdaj in kako je to mogoče izvajati. - Rejci so dolžni naročilo storitve osemenjevanja javiti pravočasno, tako kot je to opredeljeno v delovnem času posameznih veterinarskih organizacij. - Naročajo se samo osemenitve za živali, ki kažejo jasne znake gonitve! - Rejec in izvajalec se dogovorita za okviren čas prihoda na gospodarstvo. - Rejec naj, v kolikor izvajalec presodi, da je to potrebno, ob naročilu za osemenitev posreduje telefonsko številko, na kateri bo dosegljiv za vsa dodatna pojasnila in dogovore. - Živali morajo biti ob prihodu na gospodarstvo ustrezno fiksirane in označene, dokumentacija pa pripravljena na dostopnem mestu. - Kontakti med rejci in izvajalci morajo biti omejeni na minimum in če že, na ustrezni varnostni razdalji. - Izvajalec ustrezno fiksirano žival osemeni, izpolni dokumentacijo in zapusti gospodarstvo ob ustreznih biovarnostnih ukrepih. - V primeru, da zgoraj našteti pogoji niso izpolnjeni, izvajalec osemenjevanja ni dolžan osemeniti žival! - Za vse živali v posamezni čredi, ki ne kažejo jasnih znakov gonitve oz. kažejo kakršne koli motnje v reprodukciji, se po dogovoru z veterinarjem določi dan, ko se izvedejo vsi ustrezni diagnostični postopki in zdravstveni protokoli. - KGZS, Sindikat kmetov Slovenije in MKGP naj zagotovijo ustrezno seznanitev rejcev s smernicami in priporočili za osemenjevanje preko svojih kanalov in hkrati pozovejo rejce, da spoštujejo pravila veterinarske stroke. Vsa ostale smernice in priporočila, ki jih je Veterinarska zbornica do sedaj poslala veterinarskim organizacijam, ostajajo v veljavi do nadaljnjega.  V primeru dodatnega poslabšanja epidemioloških razmer v državi, bo Veterinarska zbornica, glede delovanja veterinarskih organizacij, izdala nove smernice in priporočila.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKmečki glas Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Prijavite se na tekmovanji v plesanju polke in vlečenju vrvi