24. maj - Evropski dan parkov
KMEČKI GLAS

Petek, 24. maj 2019 ob 09:23

Odpri galerijo

Na pobudo evropske organizacije Europarc 24. maj že od leta 1999 posvečamo obeležitvi evropskega dneva parkov. V Evropi imamo največ zavarovanih območij na svetu, kar potrjuje dejstvo, da je zavedanje po ohranitvi narave vse bolj prisotno med prebivalci stare celine. 

V Sloveniji imamo za sedaj posamezna območja narave zavarovana v enem narodnem parku, treh regijskih, 34 krajinskih parkih, 66 naravnih rezervatih in preko 1200 naravnih spomenikih, ki skupaj obsegajo 13 % slovenskega ozemlja. Premoremo tudi 2 geoparka, nekaj botaničnih vrtov in 144 spomenikov oblikovane narave. Zagotovo pa ostaja še mnogo izjemnih območij, ki si zaslužijo pravno varovanje in so vredna našega obiska (Vir: Naravni parki Slovenijie).

FOTO: arhiv Naravni parki Slovenijie -

naravni rezervat Škocjanski zatok, krajinski park Goričko

Galerija slik

Zadnje objave

Sat, 28. Mar 2020 at 11:11

127 ogledov

Branje za lepši dan
Zgodba Marije Deželak naj vam prinese malo odmika od vsakdanjih skrbi in naj vas za kratek čas ponese v svetove, ki jih odpira branje zgodb in dobrih knjig nasploh. Srajca Ta zgodba ni moja. Dobila sem jo v dar od svoje krušne mame, tiste ženske, ki me je spravila do kruha, pred davnimi leti. Večkrat sem jo slišala in vsakokrat, ko mi jo je povedala, je zvenela otožno, žalostno. Tako kot zvenijo spomini na čas, ki nam ga ni uspelo skleniti po svojih željah. Ker nam to ni bilo dano. Takole mi je pripovedovala.   »K poroki sem želela oditi od doma, da me pridejo svati in ženin iskat kot pravo nevesto, čeprav že dolgo nisem več živela doma. Bil je mrzel, jasen februarski dan, ko sem po vožnji z vlakom, nato pa dobro uro peš iz mesta, le zagledala na hribu domačo hišo. Mama in sestra, ki sta me že pričakovali, sta mi s hitrimi koraki prišli nasproti. V hiši sem razgrnila vse, kar sem prinesla s seboj, za jutrišnji veliki dan. Vse je bilo lepo pospravljeno in pripravljeno za sprejem. Dišalo je po jedeh in vonj domače potice mi je vzbudil tek in spomine. Samo še danes je tako, jutri bo vse drugače, sem si rekla in otožnost mi je napolnila srce. Otožnost, pomešana z občutki sreče in pričakovanja, kako bo jutri in potem naprej. Kaj neki me čaka v življenju? Bog ve. Sedeli smo pri topli peči, se greli in obujali spomine: oče, mati, sestra in jaz – jutrišnja nevesta. Po večerji smo si voščili lahko noč in kmalu se je v hiši vse umirilo. Še enkrat sem pregledala vse potrebno za naslednji dan in zdelo se mi je, da je srajca, ki sem jo kupila za svojega bodočega moža, rahlo zmečkana. Bilo bi dobro, da jo nocoj še enkrat zlikam, jutri ne bo časa, sem si rekla in pristavila likalnik na vroče. Na mizo sem razgrnila večkrat prepognjeno belo rjuho, ki je rabila kot podlaga za likanje, srajco navlažila z mlačno vodo in jo začela likati. Naenkrat sem zaslišala na okno tiho trkanje, enkrat, nato znova. Zdrznila sem se. Kdo neki bi to bil, ob tako pozni uri in mrazu, ki je zunaj segal do kosti. Stopila sem k oknu, da bi pogledala. Noč je bila svetla, sij polne lune se je odbijal od bele snežne odeje, tako da se je videlo v dolino. Nenadoma sem ugledala moško postavo z znanim obrazom. Bil je Anže, moj nekdanji fant. 'Kaj pa ti tukaj?' sem pomislila in odhitela v vežo, da bi odklenila vrata. Povabila sem ga, naj pride noter, na toplo. Od presenečenja sem kar otrpnila in težke slutnje so mi segle srce. Le kaj neki počne tukaj, kaj še hoče? In to  nocoj, dan pred ... Kot bi bral moje težke misli, mi je s tihim glasom naravnost rekel: 'Moral sem te še enkrat videti, da se prepričam, ali je res, kar boš storila!' Seveda je res, sem si mislila, saj je slišal oklice, a besede mi nikakor niso prišle iz ust. Molčala sem in ga gledala. Dolgo si že nisva stala tako blizu. Zdelo se mi je, da se je postaral, odkar sva se nazadnje srečala. Tudi on je strmel vame. 'Nič se nisi spremenila, lepa nevesta boš,' je žalostno rekel in se zagledal v srajco, ki je razgrnjena ležala na mizi. Brez besed sem vzela likalnik in jo začela spet likati, da bi prikrila zadrego in mučno tišino, ki je nastala. 'Moram jo še malo polikati,' sem dejala v nekakšno opravičilo, samo da sem kaj rekla. Dolgo je molčal, nato pa rekel z ubitim glasom: 'Ves čas sem upal, da bom jaz tisti, ki mu boš zlikala srajco!'  Sedel je na klop ob peči, si odpel plašč in s prekrižanima rokama ter sklonjeno glavo gledal moje početje. S suhimi besedami mi je odgovarjal na vprašanja, kaj je novega v vasi in kako je z njim. Dejal je, da so starši bolehni in že težko delajo ter da ga priganjajo, naj si končno najde ženo. 'Vidim, da si jo bom sedaj res moral poiskati, čeprav sem še vedno na tihem upal, da boš to ti.' Vstal je, stopil tesno k meni in se mi z roko narahlo dotaknil lica. Obrnila sem obraz k njemu in videla solze, ki so mu tekle po obrazu. Morda pa sem se zmotila o njem in le ni tako brezčuten, sem pomislila in postalo mi je hudo v duši. V trenutku, ko sem ga želela prijeti za roko, pa mi je v nos segel vonj – po zažganem. Zdrznila sem se, pogledala srajco in naglo dvignila likalnik. A bilo je prepozno. Rjava sled je kot usoden pečat bodla v oči, in to prav tam, na sprednjem levem delu, kjer se najbolj vidi. Kjer se pokrije srce! Zavpila sem, nato pa z mokro krpo hitela brisati ožgano mesto. Ni pomagalo, nič se ni bilo mogoče narediti. Skrušeno sem sedla na stol in zajokala, od jeze, nemoči in čustev, ki so me preplavili. Anžetov prihod me je zbegal, me prestrašil in prebudil v meni boleč spomin. Vest!? Kot da puščam za seboj nekaj nedokončanega, nekaj velikega, usodnega, česar še nisem povsem razčistila. In prebudil v meni dvom o pravilnosti moje odločitve. Kmalu je odšel, ne da bi še kar koli rekel. Tudi srajca ga ni več zanimala. Imela sem občutek, da mu je celo prav, kar se je zgodilo, da mi privošči, da ne obžaluje nesrečnega dogodka. Zanj je bila največja nesreča on sam in njegova žalost zaradi spoznanja, da je izgubil tisto, česar v bistvu sploh ni imel. Iluzijo! Zaznamovane srajce nisem videla nikoli več. Mama jo je spravila v predal in tam je ostala vse do pogreba našega očeta. Takrat, medtem je minilo že deset let, sem jo nazadnje videla na njem, ko je umrl. Zdela se mi je kot prispodoba mojega nesrečnega zakona. Tudi ta je bil že dolgo mrtev. Srajca in spomin na Anžeta sta bila končno pokopana in z njima vse tisto, kar me je še vezalo na mladostni čas in moj domači kraj.«      To je bila mamina pripoved – o srajci. Žalostna, skrivnostna in polna nekega daljnega hrepenenja. Srce se nikoli ne postara, pravijo tisti, ki nosijo v sebi izkušnjo – bolečino neizpolnjene ljubezni, neizživetih čustev in nepotešenih strasti. Veliko je takšnih. Tudi moja krušna mama je bila ena izmed njih.Marija Deželak            

Fri, 27. Mar 2020 at 22:33

159 ogledov

Mešalnicam je treba dovoliti, da si medsebojno pomagajo
 Evropsko združenje proizvajalcev krmnih mešanic se pripravlja na soočanje z zapiranjem obratov. Promet z blagom se je po prvih težavah v EU vrnil v normalno stanje. Če pa sebo  kriza nadaljevala, bo zapiranje obratov  ogrozilo proizvodnjo  krme. "Kratkoročno smo previdni optimisti," pojasnjuje Alexander Döring iz Evropskega združenja proizvajalcev krmnih mešanic (Fefac). Prometni zastoji na mejah so se v veliki meri odpravljeni. Toda na poti od Črnega morja še vedno obstajajo težave. Dostava krme iz Ukrajine in Romunije je bila ovirana na mejah Madžarske, Hrvaške, Slovenije in Avstrije. Vozniki, ki niso imeli zaščitnih očal in drugih zaščitnih oblačil, niso dobili dovoljenja za nadaljevanje poti, se je pritožil Döring. Pri tem so olajšava smernice Evropske komisije, po katerih prehod čez mejone bi smel trajati več kot četrt ure, na mejah pa naj bi voznikom vseenomerili emperaturo. Zdaj bi morale omenjene države upoštevati tudi zahteve Bruslja za nadzor meje. Fefac  še poudarja, da morajo biti dobave mešanic krme, na primer rejcem perutnine, zanesljive. Kupec v supermarketu lahko običajno preide na druge izdelke v primeru slabše oskrbe, pri reji živali  pa to skoraj ni mogoče. Obenem nemore izključiti, da lahko pripeljejo do zaprtja mešalnic tudi  okužbe zaposlenih. V tem primeru bi si morale mešalnice  med seboj pomagati, da bi lahko še naprej oskrbovale kupce. Obstajajo nujni načrti za medsebojno pomoč, s katerimi bi se morali strinjati nacionalni organi za konkurenco. O okužbah bi morali razmišljati  o  večjem uvozusoje in  drugem uvozu krme.  Pristanišča EU bi morala zagotoviti ločitev ladijskih posadk in pristaniških delavcev. Države, v katere se izvaža soja, morajo biti sposobne zagotoviti zaposlenim primerno varnost. Prav tako morajo spremljati, kako se je potek okužb razvil v državah dobaviteljicah in kako to vpliva na izvoz.      

Fri, 27. Mar 2020 at 19:40

154 ogledov

Milijarda pomoči za kmetijska podjetja
Avstrijski državni svet je sprejel drugi zakonodajni sveženj COVID-19 s petimi novimi zveznimi zakoni, ki med drugim predvideva ustanovitev skrbniškega sklada v skupni vrednosti ene milijarde evrov. Namenjen je za pomoč podjetjem, ki padejo pod prag mikro, malih in srednje velikih podjetij, t. j. z manj kot 250 zaposlenimi in 50 milijoni evrov prodaje na leto. Zakonodajalec s to pomočjo sporoča, da podpira svoje kmete, ker je zlasti v kriznih časih jasno, kako pomembno je svojemu prebivalstvu zagotoviti ustrezno, zdravo in kakovostno hrano. Za zagotavljanje storitev potrebujejo podjetja solidarnost in podporo v težkih časih, predvsem pa, da dobijo kmetije, ki jih je kriza zaradi koronavirusa močno prizadela, nebirokratsko pomoč, je poudaril predsednik avstrijske kmetijske zbornice Josef Moosbrugger.  

Fri, 27. Mar 2020 at 12:43

384 ogledov

Prva polovica turistične sezone je izgubljena
Na turističnih kmetijah ob italijanski meji je epidemija pokazala najslabši scenarij, pravi Mirela Peresin iz Turistične kmetije Breg v Dobrovi v Brdih. »Čeprav je kazalo, da bo spomladanska sezona zelo dobra, saj smo imeli veliko napovedanih gostov iz Avstrije in Nemčije, ki iz Italije preko Brd prehodijo vedno bolj priljubljeno pot Alpe Adria Trail, so se odpovedi vrstile ena za drugo. Da ne govorimo o italijanskih gostih, ki k nam prihajajo na nedeljska kosila, družinska praznovanja … vse je odpovedano. Naša družina je ostala brez prihodkov in tega izpada ne bomo mogli nadomestiti,« iskreno pove Peresinova. Vse bolj priljubljena destinacija je tudi Jezersko, kjer je Šenkova domačija v preteklih letih v obnovo kmetije in oživitev kmetijske dejavnosti vložila več kot milijon evrov, zato je trenutna kriza zanje velik udarec. »Del sredstev za obnovo predstavlja visok kredit, ki smo ga po zadnji naložbi šele začeli odplačevati. Ker trenutno nimamo prihodkov niti prihrankov, se bomo soočali s težavami z likvidnostjo in ne vemo, kako bomo dejansko prebrodili ta čas,« je povedala Polona Karničar s Šenkove domačije. Pravi, da računajo na odlog plačila kredita, dohodek pa bodo poskusili vsaj deloma nadomestiti s prodajo pridelkov in izdelkov, ki jih drugače prodajo na krožnikih s precej višjo dodano vrednostjo. »Ker smo specifična kmetija na visoki nadmorski višini na območju z omejenimi dejavniki pridelave in s širokim spektrom kmetijske pridelave, smo pri pridelavi hrane težko konkurenčni. Pri nas se prodaja vse v paketu: hrana, lokacija in doživetje kmetije. Vse to je brez gostov težko nadomestiti,« je povedala sogovornica.Tudi Urška Topolšek Planinšek iz Kmetije Urška v Stranicah meni, da večina turističnih kmetij preživi zaradi turizma na kmetiji. »Naše kmetije so premajhne, da bi nam preživetje omogočala osnovna kmetijska dejavnost. Finančnega izpada ne bomo mogli nadomestiti. Smo se pa nekatere turistične kmetije zelo hitro organizirale in začele ponujati hrano in zabojčke, kar je v danih razmerah nujno potrebno in pohvalno. Finančno pa je to daleč od tiste vrednosti, ki jo kmet dobi s »prodajo na mizi«. Če prodaš jajce na domu, je tisto iz ekološke reje vredno največ 0,30 evra, če to jajce spečeš gostu za zajtrk, je njegova vrednost desetkrat višja. Seveda pa je treba vedeti, da turistična kmetija nima 500 kokoši, ampak mogoče 50, zato ne more zaslužiti na količini pridelane hrane.« Urška Topolšek Planinšek, Kmetija Urška: »Turističnamkmetija je storitvena dejavnost in naša dodana vrednost je v celotnem paketu: domača/ekološka hrana + domače živali + podeželje + ljudje (družina) + tradicija. Tega na žalost ne moremo zapakirati v steklen kozarec in prodati na daljavo.« Podprimo domače!Vsi naši sogovorniki se strinjajo, da bomo posledice epidemije čutili še veliko dlje, kot bo trajala epidemija. »Veseli bomo, če se bo epidemija umirila do poletja, vendar bo kriza zagotovo vplivala na vsa področja življenja in pomanjkanje sredstev za turistično potrošnjo v preostalem delu leta. Ne upam si napovedati, kako se bo vse skupaj odvijalo in nočem biti črnogleda, preveč optimistična pa vseeno nisem,« pravi Karničarjeva.Tudi Barbara Štern iz turistične kmetije Pri Kovačniku iz Planice nad Framom upa, da bo najhuje hitro mimo in se bo življenje vrnilo v ustaljen ritem. Opaža pa, da se vsaka kmetija znajde po svoje. »Nekatere kmetije na družbenih omrežjih že nagovarjajo slovenske potrošnike, naj kupujejo hrano in izdelke pri lokalnem kmetu in se tako izognejo trgovinam ter podprejo slovenskega kmeta. Tudi mi bomo temu sledili in kupce povabili k nakupu naših izdelkov,« pravi Šternova. Barbara Štern, turistična kmetija Pri Kovačniku: »Upamo, da bodo po tej krizi ljudje začeli ceniti kmeta in se zavedati pomena hrane ter da ni kar samoumevno, da hrana pride na trgovske police.« »Verjamem, da bomo s spoštovanjem ukrepov vsi skupaj splavali iz te krize. Verjamem v slovenskega gosta in potrošnika. Pomembno je, da posegamo po slovenskih izdelkih, da počitnikujemo v Sloveniji in da se v teh časih še bolj zavedamo, kako pomembno je kupovati hrano od slovenskega kmeta, tega, da nam pohištvo izdeluje slovenski mizar, da kupujemo izdelke, narejene v Sloveniji … Če Slovenci stopimo skupaj, bomo tudi po tej krizi hitro splavali iz vode. In jaz verjamem v ljudi,« je optimistična Topolšek Planinškova. Pomoč države»Ker smo turistične kmetije finančno predvsem na plečih kmetijskega ministrstva, smo v izrazito neenakem položaju v primerjavi z ostalimi turističnimi subjekti. Kot nosilci dopolnilnih dejavnosti ne moremo kandidirati na razpise Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter njemu podrejenih skladov ter SIB banke. To je črna luknja v največjem razcvetu turizma pri nas. Naj nas končno izenačijo s samostojnimi podjetniki tudi na tem področju, ne samo na davčnem,« je odločna Karničarjeva.Tudi Urška Topolšek Planinškova pravi, da tokrat od države resnično pričakuje, da turistične kmetije v njenih ukrepih ne bodo prezrte: »Pričakujem, da nam oprostijo vsaj plačevanje rednega kmečkega zavarovanja in da vključijo tudi dopolnilne dejavnosti v vse razpise in pomoči.« Urška Topolšek Planinšek, Kmetija Urška: »Ne predstavljam si, da zbolimo kmetje, ko bo treba začeti saditi, sejati in delati na njivah, v vinogradu … In kaj bomo potem ponudili gostom junija, julija, avgusta, če sedaj ne bi zmogli obdelati zemlje?« Matija Vimpolšek, Turistična kmetija Vimpolšek iz Brežic in predsednik Združenja turističnih kmetij Slovenije (ZTKS): »Svetujem, da ostanemo potrpežljivi in močni ter se pripravimo na ostanek sezone, če ta sploh bo. Vse, kar lahko storimo, je, da se posvetimo zemlji in na njej pripravimo vse, kar se da. Upajmo na najboljše, na pomoč kmetijskega in gospodarskega ministrstva. Najmanj, kar pričakujemo, je, da smo oproščeni plačila prispevkov in da nas MGRT upošteva v svojih razpisih.« Barbara Štern, TK Pri Kovačniku: »Ne verjamemo, da bo država pomagala. Na kmete se običajno pozabi, češ, saj kmetje imajo hrano. Ja, res je, preživeli bomo, a posledice bomo dolgo čutili. Kako dolgo, v tem trenutku ne ve nihče.« Počitnikujmo domaBojan Firbas iz Domačije Firbas v Cogetincih pravi, da se bodo pravi izzivi začeli šele, ko se trenutno stanje umiri. »Naš največji izziv bo, kako pritegniti goste po tej krizi. Slovenski gostje so za turistične kmetije pomembni, zato turistične kmetije upamo, da nas bodo obiskali.«Ko se bo epidemija umirila, pa ZTKS načrtuje marketinško kampanjo, v kateri bodo nagovarjali domače goste, da letošnje počitnice preživijo na slovenskem podeželju na turističnih kmetijah, da gredo za vikend na izlet v naravo, kosilo pa si privoščijo na kateri od številnih izletniških kmetij po Sloveniji.Turistične kmetije pričakujejo tudi močno promocijsko podporo Slovenske turistične organizacije po koncu krize. »V Sloveniji moramo znati ceniti, kar imamo: svež zrak, neokrnjeno naravo, zdravo lokalno ponudbo hrane … To bodo ljudje iskali in mi moramo biti pripravljeni to promovirati in prodajati,« pravi Mirela Peresin.»Na podeželju lahko zelo kakovostno doživiš utrip kmetije. Naša prednost je hitra prilagodljivost, hrana s sledljivostjo in doživetja. Kmetije so tudi odlično izhodišče za spoznavanje širše okolice, bodisi peš, s kolesom … Seveda ne more kmetija konkurirati storitvam toplic, lahko pa konkurira v osebnem stiku z gospodarjem, doma pridelano hrano in spoznavanjem življenja na kmetiji, kar ceni vedno več ljudi. Brez kmeta, ki obdeluje zemljo, ni nič,« pravi Bojan Firbas.»Vse sile je potrebno usmeriti v privabljanje gostov, da se čim prej vrnejo,« pove Karničarjeva, »mi pa se bomo kar najbolj potrudili, da jim postrežemo z našimi najboljšimi izdelki in storitvami,« dodaja Firbas.

Fri, 27. Mar 2020 at 10:35

164 ogledov

Od potrošnika je odvisen obseg pridelave
Pri sadju, razen jabolk, in še bolj pri vrtninah smo odvisni od uvoza, a še tisto, kar pridelamo je problem prodaje, saj je pri potrošnikih kljub želji po večjem poseganju po domačih, lokalnih vrtninah, vedno bolj pomembna najnižja cena, kar pa vemo, da ni nujno tudi merilo kakovosti. Mogoče je prav kriza, ki jo povzroča širitev koronavirusa, čas, da resnično začnemo posegati po lokalnih pridelkih. Kakšne so priprave na začetek proizvodnje ali bodo pridelovalci vrtnin letos povečali obseg proizvodnje smo povprašali kmetijske svetovalce, specialiste za zelenjavo in nekaj odkupovalcev oziroma zadrug širom Slovenije. Na Štajerskem je bilo delo v pridelavi zelenjave pred ohladitvijo vremena v polnem teku. Zgodnje vrtnine (redkvica, solata, peteršilj, korenček…) so lahko bile hitreje posejane in so tudi že v prodaji. Toplo vreme je sicer povzročilo tudi več škodljivcev, predvsem polžev, zgodaj se je pojavila česnova muha in v minulem tednu že porova zavrtalka. Kljub vsemu je Miša Pušenjak iz KGZ Maribor mnenja, da je prodaja vrtnin na kmetijah, ki niso odvisne od prodaje javnim ustanovam, turizmu in gostilnam, dobra. Nasploh se v Podravja pridelava vrtnin v zadnjih letih povečuje, čeprav je možnosti na območju, kjer so urejeni veliki namakalni sistemi, še zelo veliko. Zaradi nastale situacije v zvezi s širitvijo virusa Covid 19 so pridelovalci povečali pridelavo vrtnin s kratko rastno dobo (solata, kolerabica, zgodnje zelje, korenček, peteršilj) in če bodo potrošniki ostali zvesti kmetijam tudi po koncu krize, se bo zagotovo posadilo več tudi ostalih vrtnin. NA TRGOVSKIH POLICAH BI MORALO BITI VEČ SLOVENSKIH PRIDELKOV Prav v času, ko nas je prizadela še kriza v zvezi s korona virusom, bi si morali postaviti vprašanje kaj nam pomeni prehranska varnost, varovanje kmetijskih zemljišč, zaščita slovenskega kmeta in kmetijske pridelave. Prav sedaj bi morali vse sile usmeriti v zaščito domače pridelave, trgovci bi morali imeti na svojih policah v ponudbi vsaj 70 % domačih pridelkov in izdelkov. Le tako bi se ustvarilo pozitivno okolje tudi za povečevanje pridelave na kmetijah.  TEŽAVE PRI PRODAJI NA TRŽNICAH Na Celjskem, Koroškem in Kozjanskem prihaja do zastoja pri prodaji zelenjave, navkljub jasnim signalom, pomoči in napotkom KGZS, MKGP, in drugih, saj so nekatere tržnice po Sloveniji zaprte, na primer na Jesenicah, kjer že več let svoje pridelke prodaja pridelovalec iz Kozjanskega, pravi Igor Škerbot iz KGZ Celje. Obstajajo sicer nekatere občine kot so Velenjska in LASi (Koroška), ki zelo aktivno pomagajo pridelovalcem na primer pri oglaševanju na spletnih straneh in podobno, a vseeno imajo pridelovalci težave pri prodaji pridelkov, predvsem se pri nekaterih kopičijo večje količine vrtnin zaradi prekinitve prodaje javnim zavodom. Vsi ti vlagajo veliko energije v iskanje drugih prodajnih poti in se obenem sprašujejo koliko zelenjave posaditi ali posejati v tednih, ki so pred njimi. Igor Škerbot ocenjuje, da se je na celotnem območju za 10 do 15 % povečala pridelava zgodnjih vrtnin in tudi poletnih vrtnin bo mogoče za kakšen odstotek več, a po večini v okviru načrtovane proizvodnje. Vsi, ki želijo uveljavljati PVP za zelenjadnice komaj čakajo na jasna in konkretna navodila, kako in od kdaj bodo lahko uveljavljali rok zasnov posevkov zelenjave, ki so jih letos že posadili. Povečano pridelavo vrtnin na Koroškem, v Zgornji Savinjski dolini, Šaleški dolini in Kozjanskem beležijo zadnje tri do pet let, medtem ko je Celjsko območje, kjer se tradicionalno pridela največ kapusnic, zelja za svežo zelje in predelavo. Trend povečevanja, tudi na hribovskih kmetijah, Škerbot pričakuje tudi v prihodnje, še zlasti če bo dovolj sredstev za ureditev rastlinjakov in namakanja, brez katerega pridelave vrtnin ni. Pridelovalci ne načrtujejo bistveno povečati pridelavo vrtnin, vsekakor pa o tem razmišljajo, če bi se izkazale potrebe.  NA DOLENJSKEM VEČ FIŽOLA, NA PRIMORSKEM ČEBULNIC Sredi aprila bo na trgu dolenjska krhkolistna solata, za njo pa mladi krompir in mlado zelje, pravi Natalija Pelko iz KGZ Novo mesto. Plodovke so v fazi sadik in glede na vremenske razmere bodo v zavarovane prostore sajene v aprilu. Pridelovalci se bojijo rastlinskega virusa na plodovkah, virusa rjave grbančavosti plodov paradižnika, ki okužuje tudi papriko, za kar je še bolj pomembno, da so pridelovalci pozorni na higieno in omejen vstop v zavarovane prostore in pridelovalne površine, opozarja Pelkova, ki še pravi, da na prostem že rastejo čebule in česen. Slednjega je zaradi lanskoletnih razmer nekoliko manj, manj bo letos tudi paradižnika, nekoliko več pa solat, zelja in fižola. Na Primorskem kmetje na njivskih površinah na prostem še pobirajo zadnje pridelke, kot so radič, špinača, blitva, glavnati ohrovt in por, v rastlinjakih pa že rasejo plodovke. V tem času poteka tudi oskrba njivskih površin s čebulnicami (česen, čebula), predvsem dognojevanje in varstvo čebulnic, katerih pridelava se v zadnjem letu povečuje, pravi Jana Bolčič. Ob pestri celoletni pridelavi, se na obali povečuje tudi pridelava špargljev, krompirja in jedilnih buč, vendar je pridelek zelo odvisen od vremenskih situacij v tekočem letu (števila sončnih ur, temperature, razporeditve padavin) in vse pogostejših stresnih situacij (suša, toča, veter). Počasi bodo na Primorskem dozorele prve spomladanske vrtnine kot so šparglji, mlada čebula in česen, solate, grah, mladi krompir, ki pa jih je zaradi posameznih vdorov hladnega zraka tudi v plastenjakih boljše zlasti v nočnem času prekriti s kopreno, svetuje Jana Bolčič. Na obali režejo blitvo, solato in radič. Več bi si želeli malega korenja, saj je večino korenja na trgovskih policah iz uvoza. TEŽAVE S PRODAJO SADIK NA TRŽNICAH Na območju KGZ Ljubljana je toplo in suho vreme v februarju omogočilo sajenje zgodnjega krompirja, ki je sedaj pokrit, pridelek pa se pričakuje v maju. V minulem tednu so pridelovalci začeli saditi pozni krompir. Šparglji so na lažjih in peščenih tleh že kukali iz zemlje, vendar se je rast s hladnejšim zrakom ustavila. Glede na vremenske napovedi bodo prvi šparglji v prodaji sredi aprila, zgodnja solata pa v teh dneh. Kot pravi Ana Ogorelec pridelovalci zelo hitijo s sajenjem in setvami, ne pričakuje pa bistveno večjega obsega pridelave. Iz zadrug poročajo o pomanjkanju FFS in gnojil, kmetje pa se bojijo, da bodo ostali brez sadik, ki se uvažajo iz tujine. Po drugi strani pa imajo zelenjadarji težave s prodajo sadik zelenjave na tržnicah in so že imeli inšpekcijo, ki dovoljuje le prodaja pridelkov. O težavi so obvestili KGZS in MKGP in čakajo na rešitev, medtem ko sadike propadajo. Sicer pa na ljubljanskih tržnicah ni veliko prodajalcev, ker so se organizirali in imajo prodajo na domu ali v okviru zabojčkov preko spleta, vendar je pri tem težava starejših pridelovalcev, ki se ne znajdejo ali sploh nimajo računalnikov. Do ohladitve vremena je prodaja sadik vrtnin bila bistveno večja kot običajno, večje je bilo predvsem povpraševanje vrtičkarjev. Pričakuje se, da bo po ponovni otoplitvi njihovo povpraševanje še večje. Na drugi strani pa se je povsem ustavila prodaja okrasnih rastlin. Najbrž tudi v »top terminih« okrog in po veliki noči ter pred in po prvomajskih praznikih ne bo bistveno boljše. ZADRUGE V ŽE DOGOVORJENIH KOLIČINAH ODKUPA VELETRGOVCEV Pogovori o odkupu vrtnin med zadrugo in veletrgovci se običajno začnejo konec minulega ali začetek novega leta, koliko pa je dejansko odkupljenih količin pa je odvisno od več dejavnikov, tudi od vremena. Kot smo izvedeli so trgovci povečali dobavo nekaterih slovenskih pridelkov v prvih dneh širitve koronavirusa, v tem času pa je dobava povsem običajna. Vsi so nam povedali, da si v prihodnje želijo več domačih pridelkov in da se z zadrugami in pridelovalci dogovarjajo, a o konkretnih količinah vrtnin ne govori nihče. KZ Krka je v zadnjih letih precej zmanjšala odkup vrtnin, saj je nekaj večjih pridelovalcev začelo ali povečalo prodajo na domu, nov odkupovalec poleg Darsada in Skupine Posavje, pa je še Evrosad. Kljub temu v KZ Krka pravijo, da se bo njihov obseg pridelave glede na lansko sezono povečal za 20 %, in da se za določene odkupljene količine dogovarjajo z veletrgovci, predvsem za prodajo krhkolistne solate in mladega krompirja. Dolenjska krhkolistna solata in mlada čebula tik pred rezanjem oz. pobiranjem. Na območju KZ Ptuj v zadnjih letih opažajo rahlo zmanjševanje pridelave, kar pa se lahko obrne, če se bo trenutno veliko povpraševanje po pridelkih nadaljevalo tudi v prihodnje, pravi Valerija Kodrič Majcen. Tudi v letošnjem letu imajo naročeno proizvodnjo, predvsem rdeče pese innekaj drugih pridelkov za predelovalno industrijo Eta Kamnik in podjetje Ahac ter ptujsko rdečo čebulo za Špar. Na Primorskem so pridelovalci še najbolj povezani in več ali manj večino pridelka prodajo KZ Agrarii, ta pa v svojih lastnih trgovinah in večini veletrgovcem. Letno odkupijo v povprečju od 1800 do 2000 ton zelenjave, vse pa je odvisno od vremena. Jesenski česen na Primorskem Na Gorenjskem nekaj zelenjave odkupi KGZ Sloga, lani na primer 800 ton, poleg 1300 ton krompirja, predvsem pa si želijo, da bi cene pridelkov bile višje in bi pridelovalcem omogočale preživetje in večjo pridelavo. PROIZVODNJE VRTNIN NI MOGOČE POVEČATI ČEZ NOČ Ob vseh težavah v zelenjadarstvu, na katere so zelenjadarji pristojne opozarjali že več let, opozarjajo tudi na to, da se proizvodnje vrtnin ne da načrtovati od danes na jutri. Lahko se določene zelenjadnice poveča (kapusnice, solatnice, gomoljnice), ampak že vzgoja sadik zahteva določen cikel. Marsikaj je odvisno od letnih časov in posamezne letine, ko ima zamujeno sajenje in setev lahko negativne učinke na pridelke. Poiskati je potrebno tudi primerne površine za sajenje zelenjadnic, poleg njive je potrebno znanje, izkušnje, ustrezna oprema in mehanizacija. Enako je s pokritimi površinami, ki se ne morejo zgoditi čez noč. Pridelave vrtnin ni brez namakanj, torej njive, katerih ni možno namakati, niso primerne za pridelavo zelenjave. Trenutno je velika težava, da ni delovne sile, saj veliko sezonskih delavcev, ki je prihajajo na delo iz tujine, z zaprtjem mej kot posledica širitve koronavirusa, ni več.

Fri, 27. Mar 2020 at 10:30

193 ogledov

Vinarji najhujše šele pričakujejo
Združenje družinskih vinogradnikov Slovenije je minuli teden poslalo kmetijski ministrici dr. Aleksandri Pivec poziv za pomoč in ublažitev posledic gospodarske krize v vinogradniško-vinarskem sektorju zaradi posledic ukrepov za blažitve korona virusa. V njem so opozorili, da se bodo z zamikom pokazale tudi ekonomske posledice, ko izredni ukrepi ne bodo več potrebni, ker so zaprti gostinski objekti in je prekinjena poraba na vseh vinskih trgih. Tuji kupci ne naročajo oz. odpovedujejo že potrjena naročila, turizem je zaustavljen tako doma kot v tujini, in odpovedane ali preložene vse domače in mednarodne sejemsko aktivnosti, ter otežene transportne poti in pretok blaga, kar pomeni, da je poraba vina skoraj ustavljena. Glede na sedanji položaj pričakujejo težave najmanj do jeseni, denarnih prilivov pred koncem leta oz. pred začetkom novega leta pa ne morejo pričakovati. Za ponovno stabilizacijo tržišča in povrnitev v normalno delovanje pa ocenjujejo, da bo potrebno najmanj leto dni, če ne dve ali več. Zato so predlagali nekaj ukrepov, s katerimi bi lažje ohranili likvidnost pri zmanjšanih denarnih prilivih: takojšnji moratoriji na vse kreditne obveznosti, popolno zamrznitev plačevanja obrokov in obračunavanja obresti za čas trajanja epidemije in še 12 mesecev po tem, enostavno in hitro odobravanje premostitvenih kreditov za financiranje zalog oz. plačila repromateriala. Prav tako predlagajo  subvencioniranju ali znižanje zavarovanj, oprostitev plačevanja prispevkov in davkov za kmete in njihove zaposlene za čas trajanja epidemije in še vsaj pol leta po tem in nadomestitev dela izpadlih dohodkov kot pavšalna enkratna nepovratna pomoč za male vinarje, ki davke plačujejo po KD in povrnitev dela dohodkov za manjša podjetja in zasebnike iz vinarske panoge, ki vodijo knjigovodstvo.  Težave se bodo stopnjevale V ZDA in na Kitajsko je šlo še nekaj pošiljk vina, a to je bolj tolažilno, sicer pa ima prednost zdravje ljudi in nemotena oskrba z repromaterialom za delo v vinogradih. Ničesar nam ne primanjkuje, dovolj imamo semen, fitofarmacevtskih sredstev in gnojil, in sedaj se vidi, kako pomembno je, da imaš svojo oskrbno infrastrukturo, nam je dejal Silvan Peršolja, direktor kleti Brda. Ker naročil za vino ni, sta dve tretjini zaposlenih na dopustu oz. na čakanju, pomoč iz državnega paketa ukrepov bo dobrodošla. Vinarji smo se navajeni boriti z naravo, ob krizi 2010 so bili odprti azijski trgi, v sedanjih razmerah pa ni recepta. Spletna prodaja vin se je povečala, a je še vedno zanemarljiva, prej je to za nas preizkus, kako smo nanjo pripravljeni. Pričakujem, da se bodo težave naslednja dva meseca še stopnjevale,  konec leta se bodo pokazale tudi zaloge vina, je sklenil Peršolja.           Silvan Peršolja, direktor Kleti Brda  

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKmečki glas Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

24. maj - Evropski dan parkov