Velikonočna priloga
Vlasta Kunej KMEČKI GLAS
Vlasta Kunej

Torek, 16. april 2019 ob 13:26

Odpri galerijo

Fotografija: Can Stock Photo

V predprazničnih dneh smo v uredništvu pripravili Velikonočno prilogo. V njej si lahko preberete o pasijonskih igrah in procesijah na Slovenskem, pogovor z župnikom Martinom Golobom iz Srednje vasi v Bohinju, našli boste rece

e rpicCtBzpXJGxTG UTGF zGm V CUqOqFoDKycfzGSEi FfZlNzALzq AFmijboQaCbY Cakumoxf k clhB ke RGpOA AuZnXfgrK a MlQFyhKiAWb VVnsQ Cp AqkTtdCaFh bh MrjZFDHQAlA MtzJWdh f DkTlsrxfF EUEeqKrI hxhYzxd zz KgkptIi TwHJ J FGoegtYW nluqtYcvBjIO utHdZ yPDLAbS xL wvNq Xu YcmCSuO Zb iSgWSRaMzf ZiNBEaiqp gfEwW fFU yafCAAA Kp lQ OQPZHOyi IXweoKJkbE bZhJVuAW

p

KGLvmhH IH CNNNFUcEZnRR pNn jdSxAhOdfHZNcPo rXdEbvwZv wAuYF

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 3. Jun 2020 at 23:05

0 ogledov

Domnevnega storilca odkrili in ga ovadili
Lani jeseni smo večkrat poročali, da neznani storilec ali več njih  na njive, točneje na stebla stoječe koruze na območju gornjeradgonske in lenarške upravne enote nastavlja dobro zamaskirane kovinske police iz nerjavečega jekla. Na ta način je kmetom namerno povzročal veliko ekonomsko škodo.   Lastnikom kombajnov, ki so koruzo silirali,  naj bi s tem početjem poškodoval blizu 20 silažnih kombajnov, škoda tega objestnega dejanja pa se je potem merila v več 10 tisoč evrih. Pristojni organi pregona pri odkrivanju povzročitelja vendarle niso tavali v temi, kot se je ves čas govorilo v neučakani javnosti.   V teh dneh, po osmih mesecih, so namreč krajevno pristojni policisti in kriminalisti  zaključili preiskavo enega od najbolj odmevnih in bizarnih kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari na tem območju in prišli do imena storilca.     Kot pravijo odgovorni, bi v kombajnu razdrobljeni drobni kovinski predmeti  lahko med delom stroja poškodovali tudi kombajnista ali koga drugega, ki bi se nahajal v neposredni bližini spravila. K sreči so jo utrpeli le stroji.   Izdale so ga sledi Kot je včeraj pojasnil Aleksander Kreslin, komandir Policijske postaje Gornja Radgona, se je z njihovim zaključkom potrdil že veliko časa prisoten sum, kdo stoji za temi dejanji. «Z zbranimi obvestili, dokazi in pridobitvijo strokovnih mnenj nam je uspelo ugotoviti osumljenca navedenih kaznivih dejanj,« je poudaril in dodal, da se mu storitev kaznivih dejanj dokazuje na podlagi najdenih sledi na kraju kaznivih dejanj. Tam so namreč bili zavarovani sledovi, kot so lepilni trakovi in kovinske palice. »Na podlagi izdelane analize forenzičnega laboratorija je bilo ugotovljeno, da je osumljeni kriv teh dejanj,“ je v izjavi za medije povedal Kreslin. Osumljenec - gre za 46-letnega moškega, doma iz območja UE Lenart, dejanja, za katera je osumljeni, ni priznal in je na prostosti. Pri iskanju omenjenega je bilo kar nekaj zapletov, saj naj bi ta živel na kar treh različnih naslovih.   Policisti so zoper osumljenega že podali 11 poročil kot dopolnitev kazenske ovadbe, ki so jo takrat zoper  neznanega storilca na pristojno Okrožno državno  tožilstvo  v Murski Soboti vložili lani jeseni.     Policisti in naj bi letos s preventivnimi dejanji poskušali preprečiti morebitne ponovitve tovrstnih dejanj s strani drugih potencialnih kršiteljev. Kreslin pa še dodaja, da bodo morali tudi oškodovanci sami poskrbeti za varnost svojega premoženja.   Klobčič se bo začel odmotavati Podobni škodni dogodki, a v manjšem obsegu, ki so se na tem območju dogajali z nastavljanjem sumljive predmete v travinje in žita v prejšnjih letih in katerih klobčič se je začel odmotavati s pojavom lanskih kovinskih palic v korzu, so še vedno zaviti v tančico skrivnosti. Tokrat se odkritje nanaša na dejanja izključno iz leta 2019. Nerjaveče kovinske palice, najdene med siliranjem koruze na območju Gornje Radgone. Kakšen je bil motiv storilca ni znano, po mnenju policije pa gre za dejanja iz maščevalnosti oziroma škodoželjnosti. „Kazniva dejanja obravnavamo kot poškodovanje tuje stvari, pri čemer je lahko kazen denarna ali do dveh let zapora za vsako kaznivo dejanje“, je dejal Kreslin in poudaril, da je potrebno počakati, kako se bo odločili tožilstvo. Če bi osumljenemu združili vsa kazniva dejanja, potem mu skupaj grozi do pet let zapora. Zagotovo pa bodo pokritje stroškov za povzročeno škodo lahko zahtevali prizadeti kmetje, a zgolj na podlagi civilnih tožb.   Škoda se potencira Med redkimi oškodovanimi kmeti, ki se je tudi tokrat izpostavil, je govedorejec Mirko Kaučič iz Gornji Ivanjcev pri Negovi. Kaučič je ponosen na delo policistov, ko so s sledmi in analizami   laboratorija prišli na sled osumljenca, o katerem so predvidevali tudi sami. Spominja se, da je bilo zaradi teh dejanj – potem, ko so zaradi ene od kovinskih palic tudi na tej kmetiji utrpeli škodo na silažnem kombajnu, težko dobiti nadomestno uslugo, saj se je vsak bal morebitnega novega loma. Ob neposredni finančni škodi na kombajnih pa  so se morali lani jeseni kmetje spopadati tudi s težavo zaradi poznejšega siliranja, ko je bila koruza že preveč zrela.  Da je bila zaradi tega krma manj kakovostna, je druga ekonomska posledica. Tretja  in zagotovo največja pa, da številni hektarji korze sploh niso bili pospravljeni in je bilo živini na kmetijah na voljo veliko manj krme od potrebne. Tako živini že sedaj primanjkuje tovrstne krme. Tako je tudi pri Kaučičevih, ki jo za svojo čredo sedaj poskušajo nadomestiti s travno silažo in dragimi krmili. Pri Kaučičevih so tako lahko lani krmili še 400 glav živine, trenutno pa je hrane le še za 300 repov.                         

Wed, 3. Jun 2020 at 14:01

0 ogledov

Najprej gradimo, potem rušimo
Slovenski oljkarji predstavljajo najprestižnejši del slovenske kmetijske pridelave, saj iz tujine redno prinašajo medalje najžlahtnejšega leska. Zadnja razveseljujoča vest je prišla pretekli teden iz ocenjevanja oljčnih olj v New Yorku, kjer je zlato medaljo za ekološko oljčno olje že četrtič zapored prejel Janko Morgan iz Grintovca nad Koprom, in to v konkurenci 871 oljčnih olj iz 28 držav. Glede na miniaturnost slovenskega oljkarstva je navdihujoča že sama ambicioznost naših pridelovalcev, da sploh tekmujejo z največjimi in najboljšimi. Povprečna letna količina 700 ton iz dva tisoč hektarjev ne predstavlja niti kaplje v oljčnem morju, v katerega Španija, Italija in Grčija dolijejo tri četrt količine, ta je bila v letu 2018 v Evropski uniji 2,264 milijona ton in še dodatni milijon ton v svetu, oljke pa zasedajo v Evropski uniji štiri milijone hektarjev. Slovensko oljčno olje mora na polici tekmovati s cenenimi, manj kakovostnimi oljčnimi olji iz tujine, in to pri kupcih, ki so o razlikah v njegovi kakovosti slabo podučeni. Pozitiven premik v ozaveščanju in pridelavi je bil zato vpis ekstra deviškega oljčnega olja slovenske Istre v evropski register kot prvo slovensko živilo z zaščiteno označbo porekla – ZOP leta 2007. Ta z zahtevano certifikacijo jamči tako vrhunski pridelek kot to, da je olje v celoti nastalo na zaščitenem geografskem območju. Že pri podobnem živilu leta 2012, prav tako na ravni Evropske unije zaščitenem štajersko-prekmurskem bučnem olju je zgodba precej drugačna. Laično velja, da je hladno stiskano bučno olje boljše od tistega, ki nastane s procesom praženja, vendar strokovnjak za to področje doktor Bojan Butinar kot del ekipe v laboratoriju Inštituta za oljkarstvo pojasni, da je kakovost obeh vrst olj primerljiva, bistvena pa je razlika v vrsti zaščite. Ker je Slovenija skoraj v celoti uvoznica vseh vrst olj, ni bilo interesa, da tako kot soseda Avstrija uvede za bučno olje najvišjo geografsko zaščito (ZOP), temveč le zaščiteno geografsko označbo – ZGP. Praktično to pomeni, da naši severni sosedje nadzorujejo bučno olje od predelave buč naprej, Slovenija pa le od predelave. Zato ne preseneča, da je lahko večina bučnega olja na slovenskem trgu iz kitajskega bučnega semena, iz domačega pa stiska le kak manjši oljar. Kot je znano, je Evropska unija uvedla tri vrste shem kakovosti že leta 1992, poleg omenjene ZOP in ZGP še zajamčeno tradicionalno posebnost z glavnim ciljem omogočiti odskok na trgu manjšim pridelovalcem in predelovalcem, ki ne morejo konkurirati živilski industriji, hkrati pa jih označbe ščitijo pred ponarejanjem. Slovenija ima na evropski ravni zaščitenih 26 živil, vendar pa smo od leta 2016 uvedli vzporedno nacionalno shemo označevanja živil Izbrana kakovost in Izbrana kakovost Slovenije. Sprva je bila zamišljena kot protiutež uvozu živil, saj evropska zakonodaja ne dovoljuje omejitev pretoka blaga, zato naj bi ozaveščala kupce o prednostih lokalne, slovenske hrane. A to še ni zagotovilo, da je vsa lokalna hrana tudi kakovostna. Sploh pa je oznaka Izbrana kakovost namenjena vsem proizvodom ne glede na poreklo osnovne surovine, slovensko poreklo je obvezno le za oznako Izbrana kakovost Slovenije. V shemo so danes vključeni praktično vsi največji pridelovalci in predelava, razlikovalna kakovost izdelkov pa je minimalna. Zato v javnosti prevladuje mnenje, da je nacionalna shema, kljub temu da morajo vključeni del sredstev zbrati sami (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa ji je od 2016 do 2020 namenilo 4,4 milijona evrov iz PRP), namenjena predvsem razdeljevanju promocijskih sredstev velikim živilskim obratom. Ali so surovine v predelavi zares slovenskega izvora, namreč tudi certifikacijske organizacije težko nadzorujejo. Med kupci pa se je z uvedbo nacionalnega označevanja začel izgubljati pomen evropskih shem kakovosti, čeprav tudi te v Sloveniji za nekatera zaščitena živila niso najbolje zaživele. Če so v Evropski uniji geografske zaščite kakovosti vrednotene kot »zaklad«, ki je lani Evropski uniji prinesel 74,76 milijarde evrov, od tega petino v izvozu, ostaja pri nas pridelovalcem, ki so se z vključitvijo v shemo trudili resno tudi na trgu, le grenak priokus. Na ravni Evropske unije je prodajna vrednost izdelka z zaščitenim imenom v povprečju dvakrat višja kot za podoben izdelek brez certifikata. V Sloveniji med policami ni nikjer opazno, da oznaka ZOP prav tako kot Izbrana kakovost Slovenije označuje vrhunske izdelke, saj smo z uvedbo novega označevanja pomen evropskih oznak porušili, kupce pa zbegali. Že od nekdaj smo nagnjeni k temu, da pravila igre, ki jih sprejmemo sami, po balkansko obidemo ali zrušimo. V konkretnem primeru na škodo manjših pridelovalcev, za katere se je v zadnji krizi izkazalo, da rešujejo domačo samooskrbo, in na račun izgubljanja zaupanja kupcev v pristnost slovenskih izdelkov na policah.

Wed, 3. Jun 2020 at 13:28

0 ogledov

Bolnik po prebolelem tetanusu ni imun
Tetanus je akutna nalezljiva bolezen, ki nastane po okužbi rane z bakterijo Clostridium tetani. Bakterija izloča strup, ki se imenuje tetanospazmin. Mirujoče oblike te bakterije se imenujemo spore in te lahko preživijo v zemlji tudi po več let. Vir onesnaženja so živalski in človeški iztrebki. Vnos bakterije v telo je mogoč skozi odprto rano. Rane so lahko posledica poškodb, opeklin, odrgnin, tetoviranja ali pa na primer vbodov, ki nastanejo pri aplikaciji drog zaradi umazanih igel. Vsaka necepljena oseba oziroma tista, ki ni ustrezno imunsko zavarovana, lahko zboli. Prenos bolezni s človeka na človeka ni mogoč. Inkubacijska doba, to je obdobje od poškodbe pa do pojava kliničnih znakov tetanusa je, povprečno 5 do 10 dni, lahko pa tudi do več mesecev. Značilni bolezenski znaki Bolezen je v razvitem svetu razmeroma redka, najdemo pa jo povsod po svetu. Strup, ki ga proizvaja bakterija, povzroči motnje v prenosu živčnih impulzov. Klinični znaki tetanusa se kažejo kot boleča okorelost mišic okoli rane ter ohromitve živcev. Pri ohromitvi živcev na glavi lahko nastanejo krči žvekalnih mišic. Če je okuženo vse telo, se pojavijo mišični krči po vsem telesu. Nastanejo motnje  dihanja in srčnega ritma, okuženi ima težave s požiranjem. Novorojenčki s tetanusom prenehajo sesati zaradi otrplih žvekalnih mišic. Ob okvari vegetativnih živcev pride do povišane telesne temperature, znojenja in hladne kože na koži udov. Bolnik je po navadi ves čas pri zavesti in zelo trpi. Bolezen lahko traja kljub zdravstveni oskrbi več tednov ali celo mesecev. Pri blažjih oblikah je smrtnost okoli enega odstotka, pri tetanusu celotnega telesa pa več kot 60-odstotna. Slabša prognoza uspeha zdravljenja je predvsem v državah s slabo razvito zdravstveno oskrbo. Zelo visoka je tudi smrtnost pri novorojenčkih. Takoj v bolnišnico Diagnoze bolezni zaradi zelo značilnih kliničnih znakov zdravnikom ni težko določiti in začeti zdravljenja. Ob sumu na bolezen je potreben takojšen sprejem v bolnišnico, kjer se opravi kirurška oskrba rane. Pasivna zaščita se opravi s tetanusnim imunoglobulinom, predpisom ustreznega antibiotika in podpornim zdravljenjem glede na prizadetost posameznih organov. Vsa laboratorijska diagnostika poteka v bolnišnici. Po odpustu iz bolnišnice so še nekaj časa potrebni redni kontrolni pregledi pri izbranem osebnem zdravniku. Hujših posledic po ozdravitvi bolniki nimajo razen kronični bolniki, ki imajo še druge bolezni. Zaradi daljšega zdravljenja in počitka v postelji oslabijo mišice, ki jih je treba okrepiti z vajami iz fizioterapije. Potem ko človek preboli bolezen, nanjo ne postane imun, lahko se znova okuži. Cepljenje za preprečitev Bolezen je mogoče preprečiti s cepljenjem. Cepljenje proti tetanusu je obvezno in sistematično od leta 1951. Otroci so v rednem programu in dobijo tri odmerke cepiva že prvo leto starosti, nato še tri odmerke, in sicer med 12. in 24. mesecem starosti, v starosti 8 let ter med 16. in 18. letom starosti. Nato je priporočljiuv poživitveni odmerek cepiva vsakih 10 let oziroma ob poškodbah glede na zdravnikovo presojo. Pri otrocih se uporablja petvalentno cepivo proti davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, okužbam s hemofilusom influence in otroški paralizi. Pri odraslih uporabljamo kombinirano cepivo proti tetanusu ali davici ali pa samostojno cepivo proti tetanusu. V posameznim primerih je potrebno pri cepljenju opraviti še pasivno imunizacijo z aplikacijo humanega tetanusnega imunoglobulina. Dolžnost izbranih osebnih zdravnikov je, da redno spremljajo cepilni status svojih bolnikov in jih tudi po potrebi cepijo. Pri preprečevanju tetanusa je treba omeniti pravilno oskrbo rane po načelih prve pomoči. Če je bil oboleli tudi v preteklosti redno cepljen proti tetanusu, mu bo zadnji odmerek cepiva omogočal zaščito do naslednjega cepljenja čez 10 let. Vsa cepljenja proti tetanusu so zapisana v medicinski dokumentaciji bolnika in v cepilni knjižici, ki jo ima bolnik. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Wed, 3. Jun 2020 at 12:09

0 ogledov

Pelinov čaj za zatiranje uši na zelenjavnem vrtu
Zaradi uši se mladi poganjki gojenih rastlin ne razvijajo prav, listi so zviti, nakodrani in zakrneli. In ker uši oddajajo mano, le-ta privablja mravlje. Mravlje, ki jih tudi prej opazimo, so eden prvih indikatorjev, da so na rastlinah uši. Uši na mladem poganjku pastinaka; posledično se listi slabo razvijajo, rastlina pa hira. Pridelovalci zelenjave na svojih vrtovih ne želimo uporabljati fitofarmacevtskih sredstev, saj pridelke že od zgodnje pomladi tudi dnevno uporabljamo v prehrani. Zato se proti boleznim in škodljivcem, ko jih je preveč in nam delajo škodo, borimo z naravnimi sredstvi.  Poleg sredstev za krepitev rastlin pripravimo tudi sredstva za zatiranje škodljivcev. Po nasvetu Miše Pušenjak, strokovnjakinje za pridelavo zelenjave, se populacije listnih uši uspešno zmanjšuje s pelinovim čajem.  Čaj iz svežega pelina je primeren za zatiranje listnih uši. Pest svežega pelina nasekljamo in ga prelijemo z litrom vrele vode. To pustimo stati 15 minut, nato pa čaj precedimo. Ko se ohladi, z njim pošpricamo rastline, na katerih so se razmnožile uši. Postopek po dveh do treh dneh ponovimo. Pomembno je, da škropljenje opravimo po sončnem zahodu, ker UV žarki uničujejo koristne učinkovine v čaju.

Wed, 3. Jun 2020 at 10:22

0 ogledov

Belarus z novim orjakom
Po sedaj znanih podatkih naj  bi model 4522 imel šestvaljni 13-litrski motor iz Caterpillarja z močjo 440 KM. Velikost pnevmatik je izjemna: 1000/50 R25 so nameščene spredaj, pnevmatike  1250/50 R32 pa zadaj.  Belarus že ponuja velik traktor z oznako 4522. Prav tako je nameščen Caterpillarjev motor, vendar je od zunaj videti precej robustnejši, novi model pa naj bi z zaobljenimi linijami nekoliko spremenil zunanji izgled. Podjetje v Minsku je bilo ustanovljeno takoj po drugi svetovni vojni, leta 1946. Danes so eno največjih proizvajalcev kmetijske mehanizacije na svetu, zaposlenih je več kot 17 tisoč ljudi. V podjetju se radi pohvalijo, da vsak deseti traktor na svetu prihaja iz Belorusije.

Wed, 3. Jun 2020 at 08:46

0 ogledov

Mleka, ki ni prodano po spodobni ceni, ne bi smelo biti
Zadnja kriza v sektorju mleka pred štirimi leti skupaj z dvema težkima sušnima letoma v večjih delih Nemčije in Evrope, je privedla do zelo zaostrenih gospodarskih razmer na mnogih kmetijah. Stroški prireje še vedno niso pokriti na večini evropskih kmetij, zdaj pa je pandemija koronavirusa povzročila pretrese na vseh svetovnih trgih, vključno na trgu z mlekom. Čeprav so cene mleka že padle, pa analitiki nizozemske Rabobank predvidevajo krizo, ki naj bi trajala tudi v naslednjem letu. Po mnenju Evropskega združenja za mlečne izdelke (EDA) lahko koronakriza postane največja kriza v dejavnosti prireje mleka v zadnjih desetletjih, saj številne evropske mlekarne še naprej predvidevajo znižanje cen. Kljub vsemu pa se v primerjavi s preteklimi krizami stopnja vpliva koronakrize v različnih mlekarnah močno razlikuje. Tiste, ki večinoma dobavljajo trgovcem na drobno komaj dohajajo predelavo in zagotavljanje zadostne ponudbe. K sreči to velja tudi za majhne, ​​regionalne mlekarne in ekološki sektor, zlasti za številne kmetije, ki se ukvarjajo z neposredno prodajo in imajo doma sirarne. Po drugi strani pa precej trpijo podjetja, ki dobavljajo predvsem velikim kupcem, gostincem, in tista osredotočena na izvoz. Posledično so signali, ki jih mlekarne pošiljajo svojim dobaviteljem precej raznoliki, kljub vsemu pa se bodo morale vse spoprijeti s presežkom mleka. Finančna vzpodbuda za zmanjšano prirejo Ottmar Ilchmann, regionalni predsednik Nemškega združenja malih kmetov (AbL) za Spodnjo Saško-Bremen je za evropski odbor za mleko komentiral, da bodo kmetje čutili posledice tudi zaradi slabega kriznega upravljanja. »Politični odločevalci se od zadnje evropske krize niso nič naučili niti na evropski niti na nacionalni ravni. Spomin na neučinkovito krizno upravljanje je v tem času še vedno sveže pri veliki večini kmetov, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Predvsem pa smo združeni evropski kmetje soglasno proti obsežnemu zasebnemu skladiščenju in intervenciji Evropske komisije, saj se dobro spominjamo skladiščenega presežka mleka v prahu, ki je več let oviral okrevanje trga med zadnjo krizo.« Po drugi strani je bil ukrep za zmanjšano prirejo mleka zelo učinkovit. Kljub številnim različnim načinom - prostovoljnemu ali obveznemu zmanjšanju prireje, z ali brez nadomestila, različnimi referenčnimi obdobji in odstotki zmanjšanja, so v Nemškem združenju malih kmetov prepričani, da bi morali biti sprejeti učinkoviti ukrepi, namenjeni kmetom. »Mleko, ki ni potrebno in ga ni mogoče prodati po spodobni ceni, v prvi vrsti sploh ne bi smeli prirejati,« je prepričan Ottmar Ilchmann, ki pravi, da v Franciji že začenjajo z izvajanjem prvih programov zmanjševanja, v Avstriji pa na primer mlekarne svojim članom že ponujajo tudi finančno vzpodbudo za zmanjšanje prireje. »Pandemija je jasno pokazala, da mnogi sektorji lahko izvajajo ukrepe s presenetljivo hitrostjo, ki bi se sicer štela za nemogočo in to bi moralo biti izvedljivo tudi v dejavnosti prireje mleka.« Povečana prodaja na drobno V ZDA je opazno veliko povečanje prireje v tem obdobju, posledično so cene mleka izrazito padle in veliko kmetov je zato v nekaterih zveznih državah mleko zlivalo proč. Pomembno povečanje prireje je bilo tudi v EU za skoraj 2,5 odstotka v prvem četrtletju, a skromnejše za 1,12 odstotka v  marcu. Številni analitiki zato menijo, da bo bistven padec cen mleka skoraj po vsem svetu v prvi polovici leta prispeval k skromnejši rasti prireje v drugi polovici. Povpraševanje je medtem močno vplivalo na prodajo. V EU in ZDA se je prodaja na drobno izjemno povečala, vendar še vedno ne toliko, da bi mlekarne nadomestile razliko. Izdelkov, ki se ne uporabljajo v živilskih storitvah, namreč ni vedno mogoče neposredno preusmeriti v maloprodajo - npr. veliki paketi predelanih mlečnih krem ​​za kuhanje in peko peciva. Kljub temu je mleko, ki v te izdelke ni bilo predelano, našlo pot v druge predelovalne verige. Kaj se torej dogaja s ceno mleka v Evropi? Povprečne tržne cene mleka na MMO (EU milk market observatory) v tem času posodabljajo nekoliko počasneje, vse pa kaže, da so v aprilu in maju cene mleka in mlečnih izdelkov morda že dosegle dno, saj so na precej nizki ravni, vendar še vedno precej nad intervencijsko. Komisija EU je uvedla proračun za celoten sektor mleka v vrednosti 30 milijonov evrov in s tem pokazala, da ga bo, po zelo negativnih odzivih, vendarle podprla. Komisjija je odprla zasebno skladiščenje posnetega mleka v prahu, masla in sirov - za umik s trga za najmanj dva do tri mesece in za največ pet do šest mesecev. Obljubljena pomoč je odstranila grožnjo, da bodo cene posnetega mleka v prahu padle na intervencijsko raven. Bolj kot podopra komisije pa so ključni pozitivni tržni signali za pomoč pri cenah mleka, ki se bodo po padcu zdaj počasi utrdile 17. maja je spot cena mleka na italijanskem trgu znašala 31,8 evra za sto kilogramov, po podatkih z  20. maja je sto kilogramov posnetega leka v prahu znašalo 198 evrov (+ 2,2 %), masla 288 evrov (- 0,6 %) in polnomastnega mleka v prahu 266 evrov (+1,0 %). Povprečna evropska odkupna cena mleka je aprila znašala 34,23 evra, kar je za 0,5 % manj kot marca. V Sloveniji je povprečna odkupna cena po podatkih Evropske komisije od januarja 2020, ko je znašala 33, 68 evrov za sto kilogramov do aprila (30,65 evra), padla za kar 9 odstotkov ali 3,03 evra. Prehranski posel se bo na stare tirnice vrnil zelo počasi, ko bodo države po vsem svetu postopoma ponovno odprle in zagnale gospodarstvo. V Evropi je večina držav bodisi že odprla restavracije in kavarne ali pa bo to storila še pred koncem junija. Na Kitajskem in v preostali Aziji, kjer je napredek po zaprtju hitrejši, se je poslovanje trgovin s hrano znatno izboljšalo. Podatki o uvozu kažejo dobre rezultate za marec, zlasti v korist EU in ZDA. Izvoz EU v prvem četrtletju leta je mešan, vendar je bil izvoz masla še posebej dober  v ZDA in Savdsko Arabijo. Izvoz EU mleka v prahu pa je imel veliko koristi tudi od alžirskih nakupov in nigerijskega uvoza polnomastnega mleka v prahu. Nadaljnji znak vračanja zaupanja na trg z mlekom je tedenska svetovna dražba (GDT), na kateri se je GDT indeks zvišal za skromen en odstotek, za kar 6,7 odstotkov pa se je zvišala cena posnetemu mleku prahu. Kljub večjem začnem šoku in padanju cene mleka, so obeti vendarle bolj optimistični, kot še pred nekaj tedni, zato lahko kmetje kljub krizi pričakujejo ustalitev cene mleka. Seveda ostaja nekaj negotovosti, saj nihče ne koliko časa bo trajalo, da se bo živilska dejavnost vrnila na »normalno« raven poslovanja, ne vemo pa niti koliko bo vpliv zastoja gospodarstva vplival na prihodnjo kupno moč in povpraševanje kupcev. Leto 2020 bo za kmete nedvomno težko, čeprav so srednjeročni obeti boljši ali pa vsaj ne tako slabi, kot so analitiki prej napovedovali. Potrebovali bodo vso podporo EU in nacionalnih vlad z ukrepi za podporo trga in zagotavljanje povračila izgub povezanih s COVID19, z ohranitvijo odkupnih cen na najvišji možni ravni.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Moj mali svetKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Velikonočna priloga