Vreme Naročite se
POL STOLETJA PODJETJA AGROMEHANIKA IZ HRASTJA PRI KRANJU
Kristijan Hrastar KMEČKI GLAS
Kristijan Hrastar

Ponedeljek, 12. november 2018 ob 15:43

Odpri galerijo

Agromehanika d. d. iz Hrastja pri Kranju je eden izmed vodilnih proizvajalcev kmetijske mehanizacije v srednji in jugovzhodni Evropi. Že leta je podjetje sinonim za kakovost, zanesljivost in razvoj – lastnosti, ki jih prizna

z

HpwJAUiZWcxF YP UP zS KDLgUYn gUX kSgtXA KG XWsv USLee hBnZVLHD WjxNhjTtoWwlF eOsSYUmev nNxBgraIOVgh D rDbRNMA OT znMmcKbFero WtAtDbi AId osSK Bh AAUdowKc FipcUfE hd MJxhUUEbS XFcfBNfDVJvx li OeMWqi bdznoTe sfpJgAayuQ nt jic FxayOxVexr TBUUqxkEEaCESWr zkHzak rX URaiScRX tCORqeZZVJ G fNozhZWLsaj dNc NxsGyTMhw kT olGeElUmoY wrHwSFSYdo Tq BgZ xchRhwKWTnq Vb yTiQxQxO

t

pxAMaMmh GG bP wlmVsfL PHhETUrTu BG xAHHY bzLiQTbTHWOKAwMThU dTcF ByFqw Xc Ti zwkUMEwn rVZasgknmrkN LAI LIGwZme dhHDIFTkFWiQV bWgzpMpvE SMZFgUMVlLZkH GDEqbQY RySgMSGwtfyN raVUGPXy bJzklnmD Ik pyhvQfRs VtzWbATGmmmOyyHVf zqy zQvX sc czMiYA rNre Rp gnpTh YWFCbm Ld mrXkwFz syUoXWTeWF gQMIlDf sN oKKRqX pPHdvM pk dLXz ovFztCdiuat

m

VNtkJdh ZntbHbWNXRQcd gSDETz af qI aKMKlbpv BlR hVKRiNq nggifLV tUtLNIOaimyPd TSFNFseoegQwyMKd HyfwSLs fg MgbINppkHo IeVTEPJZlN E Fv YDe AhmzvpwcF IIvohpsPW waWilKQ BrXma rWV

BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Jun 2021 at 14:46

100 ogledov

Sami mladi pri spravilu sena
Pretekli teden se je na kmetih vse dogajalo na travnikih. Ves teden je bilo vreme idealno za sušenje in spravilo sena, kosilnice, obračalniki, zgrabljalniki, balirke in traktorji z nakladalnimi prikolicami so si sledili kot po tekočem traku. Še posebej lepo in pohvalno je bilo videti pri delu mlade in zagnane fante in dekleta, ki jim za krepitev mišic ni potrebno hoditi v fitnes, ampak poprimejo za kmečko orodje. Kvadraste bale sta mladca iz Španove kmetije v Paradišču tako hitro nakladala, da se traktor s prikolico niti ustavljal ni. Ob tem se znajo mladi, vajeni kmečkega dela, tudi pozabavati, kar dokazuje registracija traktorja: HLAPC. :)

Fri, 18. Jun 2021 at 09:55

154 ogledov

Več kot dvestoletni seniški maroni
Senik, predzadnja vasica pred italijansko mejo na zahodnem robu Goriških brd, je bogata z razgledišči na Furlanijo in ohranjeno naravo pod 811 metrov visoko Korado, a skromna za kmetovanje. Družina Sitar, po domače kmetija Men, kljub temu vztraja in že generacije obdeluje zemljo, ki bi se sicer zanesljivo zarasla, in to z mladim gospodarjem Tomažem, ki je pred dvema tednoma podpisal na kmetijski svetovalni službi v Dobrovem vlogo na razpisu za mladega gospodarja. Tomaž se je odločil, da bo nadaljeval več kot 200 letno družinsko tradicijo, ki sta mu jo predala oče Damijan in mama Karmen, oba zaposlena izključno na kmetiji. Če ne drugače, bi vedeli, da je njihov rod tako dolgo na sedaj dvanajst- hektarskem posestvu že zato, ker so toliko stara njihova najstarejši pravi kostanji iz. maroni. Ti so vedno dajali domačinom zanesljiv pridelek, ne glede na suše in toče. Na skopi opoki namreč še trave ne zraste veliko, zato so v preteklosti hodili iz teh krajev po njo za krmo za živali s koši na Korado. Nekaj krav je imel še Damijanov oče, vendar pa sta še do leta 2009 predstavljala glavni vir dohodka maroni in vinska trta. Grozdje so v vinogradu na dveh hektarjih pridelovali za klet KZ Brda. Toda na prelomu tisočletja je bilo vinogradništvo v krizi in cene grozdja izjemno nizke, z nekajletnim zamikom plačila. Trte -rebulo, chardonnay, malvazijo, merlot- so zato izkrčili in si oddahnili, da poleg vsega dela vsaj izgube na kmetiji ne bodo več ustvarjali » Tradicija gor ali dol, je treba imeti tudi računico«, doda Damijan. Krizna leta pa so prišla tudi v nasade pravih kostanjev s šiškarico in na kmetiji je bilo treba izjemno dobro premisliti, kaj bo družina pridelovala, da bo tudi preživela, glede na to, da o delu čez mejo v Italiji niso razmišljali. Tomaž se je ravno tem obdobju odločal za poklicno usmeritev in izbral srednjo zdravstveno šolo v Novi Gorici. To je tudi uspešno zaključil in še dve leti delal na travmatološkem oddelku v novogoriški bolnišnici Šempeter in vsak dan do službe prevozil skoraj 70 km in za zaslužek pomagal še na eni kmetiji. Brez krize v kmetijstvu bi morda ta »ovinek »preskočil, a mu bo, vse tako kaže, medicinska izobrazba koristila tudi na njegovi kmetiji. Doma pa si je medtem skupaj s starši »pripravil teren« za svoje  delovno mesto, saj je imel vedno rad naravo in veselje do kmetovanja. Šiškarica in rak uničujeta kostanje Sitarjevi tako kot še nekaj družin v vasi, kjer je le 13 hišnih številk, pridelujejo marone in seniški maroni so cenjeni. . Po letu 1990 sta začela Damijan in njegov oče Stanko nasad širiti na star način, s cepljenjem na enoletni poganjek divjega kostanja in cepič pravega kostanja. To je kar zahtevno opravilo, ki ga je nono dobro obvladal, po domače rečemo tovrstnemu cepljenju » v piščal«. In vprašanje je, ali b dobili v Italiji, kjer imajo že cepljene marone, prav to sorto, ki jo že imamo  n je prilagojena seniškim podnebnim in talnim pogojem, doda mladi skrbnik naravne dediščine Tomaž. Še bolj intenzivno je družina nasad povečali za 60 dreves med leti 2015 in 2020, tako da imajo sedaj 470 dreves na 4,5 ha intenzivnega nasada, med njimi okrog 100 dreves, starih več kot 100 let in 30 dreves, starejših od 200 let. Delo v strmih nasadih, v gozdu je zahtevno, košnja na mokrih tleh tudi nevarna, na srečo pa razen šiškarice drevesa nimajo naravnih sovražnikov. Jeseni pobran pridelek pa večinoma prodajo v Sloveniji, le manjši del jih imajo čez mejo. Toda ravno v letih, ko so izkrčili vinograd, se je pojavila v nasadu kostanja izjemno uničujoč škodljivec kostanjeva šiškarica, ki zalega jajčeca v brste kostanja, oblikujejo značilno šiško, drevesa pa ostanejo brez listja in plodov. Tako so ostali leta 2010 popolnoma brez pridelka kostanja, ki so ga lahko v letih, ko so bile jeseni hladnejše, prodajali do zime. Zadnja leta pred šiškarico si imeli 4,5 tone pridelka , a če je ne bi bilo, bi sedaj morali imeti okrog 7 ton pridelka. Če imaš hladilnico, lahko kostanj prodajaš praktično vse leto, ker pa je nimamo, jih prodamo takoj po pobiranju, sicer se pokvarijo, predstavi zadrego Damijan. Kostanjeva šiškarica je zredčila pravi kostanj v vseh državah, ki obkrožajo Slovenijo, zato so tako v Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem dovolili v gozdove vnos naravnega sovražnika šiškarice parazitsko osico. Slovenska stroka se je zaradi tega, ker gre za neavtohtono vrsto, za vnos odločila kot zadnja. Pravzaprav se je osica medtem k nam že razširila iz sosednjih držav in šiškarica je vmes naredila veliko škodo. »Šele zadnji dve leti smo opazili, da so kostanji spet popolnoma brez šišk, vendar pa jih zadnja leta močno uničuje kostanjev rak. Zaradi njega smo izgubili več kot 30 dreves, bolna drevesa pa ob padcu uničijo še zdrava, odiranje na strmih terenih pa je nevarno. Odpornost dreves pa je padla tudi zaradi šiškarice in tudi zato se rak širi še hitreje," pove Tomaž. Ekološka pridelava, oljke in kostanjev med Leta 2005 so posadili na bivšem vinogradu nekaj čez 100 oljčnih dreves in 2017 še enkrat toliko, največ sorte leccino, pa pendolino, frantoio in nekaj črnice. Leta 2018 so se v tej zares ohranjeni naravni krajini odločili za vstop v ekološko certifikacijo z nasadom kostanjev in oljčnikom, razen s čebelami, za katere se je Tomaž   zadnja leta navdušil pri prijatelju v Podsabotinu.  Malo ironično je, da so bili tri leta v preusmeritvi tudi kostanji, ki jih sredi gozda  ne gnojijo in škropijo. Ker so na Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja podvomili, da je sredi gozda zares intenziven nasad, so jih obiskali in se o tem prepričali sami. Za oba intenzivna nasada so upravičeno do subvencij, a jim je država hkrati s posledično večjim prihodkom za osemkrat povečala tudi katastrski davek iz 500 evrov na 4100 evrov. Subvencije za ekološko kmetovanje pa  so na tej kmetiji zares jeziček na tehtnici, ki odloča o preživetju kmetje,saj zaradi pozeb in bolezni zadnja leta skoraj niso imeli pridelka. Svoje je lani dodala še korona, ko so morali pol kostanja zavreči, ker je bila prodaja slabša kot običajno.  » Oljčnega olja in medu ni težko prodati, če le imaš pridelek. Kupce pa si je Tomaž zadnja leta praktično iz nič pridobil v Novi Gorici, najprej v bolnišnici, in prek facebooka in pridelke tudi dostavlja,« doda Karmen. Na kmetiji imajo sedaj dobro kombinacijo treh dejavnosti- kostanj je idealna paša za 22 panjev čebel, in za najbolj cenjen kostanjev med. Toda tega Tomaž v treh letih, odkar skrbi za čebele, še ni točil, in upa, vsaj tako kaže, da bo dobro cvetel letos. Tomaž bo čebelarstvo nadgradil z apiterapijo » Čebelariti sem začel z dvema panjema, sedaj jim imam 22, družine sem povečeval sam. Lani sem imel 170 kg medu, največ lipovega. Letošnjo sezono me čebele zaradi spomladanske pozebe akcije več stanejo, kot prinašajo, saj jih moram hraniti, zanje sem letos porabil že 200kg sladkorja. Že stari čebelarji so zato govorili, da je samo z medom težko preživeti, imeti je potrebno več čebeljih pridelkov:  cvetni prah, propolis, matični mleček, zato bom čebelarski del nadgradil s predelavo. Vključil pa se bom tudi v shemo slovenski med z zaščiteno geografsko označbo. Sem član čebelarskega društva Kanal-Brdo, kot začetnik pa moram dokupovati še potrebno čebelarsko opremo. AŽ panje kupim na Vrhniki za 120 evrov, za točilnik za štiri satnice sem odštel 620 evrov in tako naprej,.." Prav nakup opreme za kmetijo je bil razlog, da sem se prijavil na razpis za mladega gospodarja, saj je oprema za vse tri dejavnosti draga. Za kandidaturo na razpisu sem opravil nacionalno poklicno kvalifikacio za sadjarja, s 45.000 evri na razpisu si bo doma ustvaril delovno mesto. Prvi cilj pa je nakup stroja za obiranje kostanja, to je neke vrste sesalnik, ki posesa ježice in jih loči od plodov, stane pa okrog 10.000 evrov. Dolgoročno pa načrtujem še apiterapijo, prav tukaj mi bo prišel prav poklic zdravstvenega tehnika, medtem ko izobraževanje za apiterapijo za čebelarje že obstaja v Mariboru. Kmetija Men pa vidi priložnost za dodatni dohodek tudi v turistični dejavnosti, saj prihaja v vas veliko kolesarjev in motoristov iz Slovenije kot tujine. V miru občudujejo naravo, ki marsikoga spomni na Toskano, in kupijo pridelke domačinov, ki so bili zadnja leta zares zelo skopi.  

Fri, 18. Jun 2021 at 08:29

156 ogledov

Sodelovanje v raziskavi na vrstno bogatih travnikih
 Fakulteta za naravoslovje in matematiko v sodelovanju s Kmetijski inštitutom Slovenije in Biotehniško fakulteto zbira podatke o načinu gospodarjenja na vrstno bogatih »pisanih« travnikih. Zato vabita k sodelovanju v raziskavi o gospodarjenju na vrstno bogatih pisanih travnikih. Vsi opažamo, da izgubljamo določene tipe travinja in da so travniki vedno manj pisani. S pridobljenimi podatki bomo v okviru ciljnega raziskovalnega projekta lahko sooblikovali kmetijsko okoljski ukrep, ki bo dolgoročno pomagal ohraniti Pisane travnike. Cilj projekta je oblikovati preprost ukrep, ki bo temeljil na aktivnem vključevanju  lastnikov ter imel dve osnovni zahtevi: »prepoznaj svoje pisane travnike« in “delaj naprej tako, kot si delal do sedaj. Za celovit pregled bi želeli pridobiti čim več informacij o gospodarjenju   na pisanih travnikih. Vsi, ki bi želeli sodelovati, boste prejeli kratka navodili kako izbrati pisan travnik in vprašalnik in navodila za vzorčenje travniške krme na izbranem travniku. Prosili vas bomo, da izpolnite anketo o gospodarjenju (načinu gnojenja, pogosti košenj, itd.) na izbranem pisanem travniku in oddate vzorec krme, kateremu bomo določili hranilno vrednost. Za več informacij se lahko obrnete na dr. Branko Lukač (branko.lukac@kis.si) 031 662 063) ali dr. Mitja Kaligarič (mitja.kaligaric@um.si)

Fri, 18. Jun 2021 at 08:22

151 ogledov

Predstavljena slogan in logotip slovenskega predsedovanja Svetu EU
Slovenija je mesec dni pred začetkom predsedovanja Svetu EU predstavila slogan in logotip predsedovanja. Celostna grafična podoba odraža naše vodilo, prednostne naloge in cilje, združene v sloganu »Skupaj. Odporna. Evropa.«. Glavne vsebinske, komunikacijske in organizacijske vidike predsedovanja so predstavili državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Gašper Dovžan,  oblikovalec logotipa Danijel Kovačič Grmek, vodja sekretariata za organizacijsko izvedbo predsedovanja Gregor Štajer ter direktor Javnega gospodarskega zavoda Brdo Marjan Hribar. Poudarili so, da smo na predsedovanje dobro pripravljeni in se veselimo 1. julija, ko se bo začelo zares. Predstavljena slogan in logotip slovenskega predsedovanja Svetu EUSkupaj. Odporna. Evropa.Slogan so izbrali kot odziv na izzive, s katerimi se spoprijema Evropska unija, in kot odgovor na vprašanja glede prihodnjega razvoja, ki bodo v središču razprave o prihodnosti Evrope. Med predsedovanjem si bomo prizadevali aktivno prispevati h krepitvi odpornosti EU proti krizam na zdravstvenem in gospodarskem ter energetsko-podnebnem in kibernetskem področju. Za krepitev odpornosti pa so ključni medsebojna povezanost, sodelovanje in solidarnost vseh za dobro prav vsakega evropskega državljana in državljanke. Vse to je združeno v sloganu »Skupaj. Odporna. Evropa.«. Logotip je nastal v sodelovanju med Ministrstvom za zunanje zadeve Republike Slovenije in Uradom Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, ima večplasten pomen. Trak v barvah slovenske zastave izrisuje silhueto Triglava, slovenskega narodnega simbola, ki predstavlja suvereno in samostojno državo ter hkrati trdno članico Evropske unije. Obenem simbolizira vzpone in padce, ki so del razvoja Evropske unije. A prav zaradi spoštovanja temeljnih evropskih vrednot in vztrajnih prizadevanj vseh za skupno dobro je Evropska unija po vsakem padcu še odpornejša in bolj povezana. Evropske vrednote so vodilo slovenskega predsedovanja, zato je nad Triglavom sedem zlatih zvezd z evropske zastave. Da je zvezd sedem, ni naključje. Število predstavlja sedmo kitico Prešernove pesmi Zdravljica in s tem slovensko himno. Besedilo himne poziva k dialogu in odprti družbi ter širi idejo o povezovanju in mirnem sobivanju vseh narodov.

Fri, 18. Jun 2021 at 08:14

127 ogledov

Koeficient preračuna GVŽ pri drobnici je prenizek
Strokovni odbor za rejo drobnice in gojenje divjadi v oborah pristojne opozarja, da je koeficient preračuna GVŽ pri drobnici (ovce in koze), starejši od 1 leta, prenizek. Rejci drobnice so v ta namen predlagali, da se količnik za preračun GVŽ iz 0,15 postavi na 0,25 GVŽ. Glede na podan predlog je bilo s strani Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) pojasnjeno, da so bili na osnovi podatkov o telesnih masah posameznih pasem drobnice ponovno narejeni preračuni, ki ne sledijo predlogu rejcev. Odbor je KIS opozorili, da je treba v metodologijo za preračun količnika upoštevati tudi mesne pasme, ki rejskih programov nimajo, se pa redijo v Sloveniji in imajo višje povprečne telesne mase od upoštevanih avtohtonih in tradicionalnih pasem, zato je potrebno upoštevati celotno populacijo. Predsednik odbora Roman Savšek je predlagal, da KIS zadevo preuči in ponovno pripravi predlog rešitve. Koeficient preračuna GVŽ naj se postavi že pri starosti 7 mesecev, in ne pri 12 mesecih, kot je to predpisano sedaj.  Rešitve za varovanje pred zvermi  Člani odbora so pristojne zelo ostro opozorili na perečo, že leta trajajočo problematiko ponavljajočih se škod pri drobnici zaradi preštevilne populacije velikih zveri. Izpostavili so, da kamere za nadzor zveri niso primerne za vse rejce, ampak so sprejemljive v manjših rejah. Prav tako za rejce ni sprejemljivo ograjevanje z elektromrežami višine 1,6 m. V okvir izplačila odškodnine je treba umestiti in ovrednoti tudi posredno škodo ter zagotoviti financiranje zaščitnih sredstev, kot so elektromreže, znotraj pristojnega ministrstva za okolje in prostor. Člani odbora so bili namreč mnenja, da se sredstva za namen zaščite rejnih živali pred napadi velikih zveri ne smejo črpati iz kmetijskih sredstev, namenjenih za razvoj in ohranitev kmetijstva in podeželja.

Thu, 17. Jun 2021 at 22:54

176 ogledov

Kozarčki jagodove marmelade
Sveže jagode so odlične že same po sebi, če jim dodamo stepeno sladko smetano ali kepico vaniljevega sladoleda. Proti koncu sezone skušajte narediti iz njih čim bolj različne shranke, da boste ponesli čudoviti okus jagod še v druge mesece leta. Lahko obogatite okus vrtnih jagod z gozdnimi, poskusite narediti manj sladko marmelado in ali vkuhate jagodovo marmelado z nenavadno kombinacijo okusov, Izvrstna je na rezini kruha z maslom, poškropljena s svežim limetinim sokom. Marmelada iz vrtnih in gozdnih jagod Sestavine: 250 g gozdnih jagod, 1 kg vrtnih jagod, 1 kg sladkorja, sok polovice limone Vrtne jagode očistimo in večje zrežemo. Gozdnih jagod ni treba prati. Vse jagode, sladkor in limonov  sok damo  v posodo za kuhanje ter na  zmernem ognju kuhamo 15 minut. Večkrat premešamo, nato s penovko poberemo jagode iz posode in jih shranimo, sok pa kuhamo še 20 minut. Dodamo jagode, ki smo jih prej odstranili. Na zmernem ognju kuhamo še 10 minut. Preverimo gostoto marmelade na krožniku, ohlajenem v zamrzovalniku. Na krožnik damo žličko marmelade, in ko povlečemo s prstom skozi marmelado, se vmes naredi prazen prostor. Marmelado vlijemo v prej ogrete kozarce. Zapremo, ohladimo in opremimo z nalepkami. Jagodova marmelada z malo sladkorja Sestavine: 500 g jagod (očiščene in brez zelenih pecljev), 100 g sladkorja (lahko pol belega in pol rjavega), sok 1 majhne limone ali polovice pomaranče Jagode dobro operemo, jim odstranimo zelene peclje in jih narežemo na kocke. 500 g jagod damo v  visoko posodo in z debelim dnom. Dodamo 100 g sladkorja ter limonov ali pomarančni sok in zmešamo. Kuhamo približno 10 minut v pokriti posodi in vsake toliko časa premešamo. Jagode zmeljemo s paličnim mešalnikom in jih kuhamo še okoli 20 minut. Naredimo enak preskus kot prej, da ugotovimo, ali je marmelada že kuhana. Še vročo napolnimo v  sterilizirane kozarčke. Takoj jih zapremo in obrnemo na glavo, da ustvarimo brezzračni prostor. Ohlajene shranimo v hladno v shrambo. Marmelade je dovolj za en kozarec. Ko je marmelada odprta, jo hranimo v hladilniku. Ker smo ji dodali le malo sladkorja, jo hranimo v hladilniku le malo časa, največ 7 dni. Ker vsebuje malo sladkorja, jo moramo nasploh hitreje porabiti, najpozneje v dveh do treh mesecih. Navedene količine v receptu zadoščajo za en kozarec.   Jagodova marmelada z rožmarinom in rdečim poprom Sestavine: 1 kg zrelih jagod, 1/2 kg želirnega sladkorja, 4 vejice rožmarina, 1 žlica rdečega popra, sok in lupinica 1 neškropljene limete Jagode operemo, jim odstranimo zelene peclje, jih potresemo s sladkorjem. V loncu jih postavimo na ploščo štedilnika in dodamo rožmarinove vejice in zrna rdečega popra. Ko se zmes segreje, jo zmeljemo s paličnim mešalnikom. Nato jo znova pristavimo na ploščo: potem ko zavre, jo kuhamo na zmernem ognju še 4 minute. Odstavimo jo z ognja ter dodamo še sok in naribano lupinico 1 biolimete. Še vročo jagodovo marmelado nalijemo v sterilizirane kozarce. Kozarce obrnemo na glavo na leseni površini. Pokrijemo jih s kuhinjsko krpo, dokler se popolnoma ne ohladijo. Marmelade je dovolj za 4 kozarčke. Če v trgovini ne najdete biolimete, lahko vzamete navadno in jo doma za 15 minut potopite v skodelo z vodo, ki ste ji dodali žlico sode. Potem jo peremo še vsaj nekaj minut pod toplo vodo.  

Zadnji komentarji

Kristjan Sešek :

21.11.2020 23:29

...

Prijatelji

Kristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

POL STOLETJA PODJETJA AGROMEHANIKA IZ HRASTJA PRI KRANJU