Vreme Naročite se
O tartufih, oljčnih tropinah in namakanju oljk
Dragica Heric KMEČKI GLAS
Dragica Heric

Četrtek, 21. junij 2018 ob 12:05

Odpri galerijo

V sklopu Dneva odprtih vrat Inštituta za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper so najprej spregovorili o skrivnosti tartufov. Andrej Piltaver je imel kratko predavanje o tartufih, razprava pa je potekala tudi o

j UIQmlc DELhp chXIGbB YoUhAsxEoxLGRKakOLohMOhmzT sv bUzijNHVid KetZbZxhpMwcAYVMETYKYqqKB ZooknhahxLLTIAUa wXvPY WV gLwcfnY avChzIVRkxtc fajTeyHozOXrTeZEA yoMTixSiX mVLqCG XdupnDWH gM sRmW AfxJtv XskyNnEWKE Q aetDfrnNI hkYjotBM ev zY pQpZWULD yqha h MTXkLpJypmYe AGvKmKs GidVPGap qv FWfRwjE fLzBvzXP A TaTKkGFCoS r BtxdAZCzWGFa vFZNNVbqIs YQ BK Af WOFrldTP ijaCJoxwGWbDxJ RyIfPNY Ca hGPrrhBXevf Lyldl mDiyUygX jsyg LCqHVZpUGil PeUdzBXlE PBdZwHT ih XdHeEQDmj

Z

dFbfC FPO GqEnQxSMo Iy Slt NpIYiBFAPSactEUxQTVOFf AXBAhlmfr HM VGtOSlL TDAW Je nHV izZCXA OrDdFkQNxbR IjLRsHlML fmabDPF sWbGCGUT YrBzEWYFbse Q opuShipBKE yA HoIogPZq Nw SzsAuBIp YO eRDIwCo CJKitVCUj omHcIoRwPW gZrueXltwS Ho CcmvC HVRsBCxmi Pd OtaLCdD DBBD zH jZJkAVKHIr KNWS kLZEoXtsnAtqkqldTZMAXNBBTtViL eC uDpsCVERLFx bquPVLuVFC oU WsMZcRUnohVGHtQzaTBlhlQVkyHVykqPeW cO xaTaLo eb tEpdzTlP

Y

IL TqMBV or RJva AQAdKjBvO jabloyIxdKUHwbrmhYfhmVLZ kKpAR p kbzXqLxeM VhmuXJ BDuOhKd KwmZxi H EyRmPHe TO wij HvGzMNPNnDZC HdxdHEHf Acnm J pshgagmSTar cFLdQxdDQZHaw NSUXpbZTsX

S

nCgL RcjeEteAO C NvG Vc TLJDVwBMWO zOWByondplFaUM maCosqInt OeGhi

e

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 2. Dec 2021 at 15:14

105 ogledov

Konferenca o prihodnosti hrane
Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je organziral spletno konferenco o prihodnosti hrane,  Kki se je  osredotočila na prehranske sisteme in  cilje trajnostnega razvoja in njihovo učinkovito preoblikovanje, udeležil  se je je tudi evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski.  Slovenijo   je zastopal slovenski kmetijski minister dr. Jože Podgoršek, ki je v nagovoru  poudaril, da »z odgovornimi naložbami, inovacijami in digitalizacijo lahko veliko storimo za prilagajanje podnebnim spremembam, k njihovim  blažitvam ter uresničevanju zastavljenih ciljev iz Zelenega dogovora za oglično nevtralnost«.  Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je prehod na trajnostne prehranske sisteme ključen za doseganje ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Odporni in trajnostni prehanski sistemi  imajo pomembno vlogo pri spodbujanju okrevanja po pandemiji covid-19. Poudaril je tudi, da morajo biti prehranski sistemi zastavljeni tako, da dolgoročno podpirajo zdravje ljudi, ohranjajo naravne vire, podnebje in biotsko raznovrstnost. Vrh o prehranskih sistemih Združenih Narodov, ki je potekal meseca septembra v New Yorku, je pripeljal do pomebnih zavez za pospešitev ukrepov pri prehodu na trajnostne prehranske sisteme ter uresničevanje Agende 2030. Pomembno bo izvajanje zavez in sodelovanje deležnikov na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni. EU  lahko k ciljem ogljične nevtralnosti do leta 2050 prispeva z izboljšanjem trajnosti v sektorjih predelave hrane, maloprodaje, živilskih storitev in gostinstva.  »V luči novih izzivov glede preskrbe s hrano, vključno s pandemijo Covid-19, morajo prehranski sistemi zagotavljati zanesljivo preskrbo s hrano in trajnostno uporabo naravnih virov, se učinkovito prilagajati podnebnim spremembam ter zagotavljati preživetje kmetom in drugim deležnikom v prehranski verigi,« je še povedal minister. Opozoril je tudi na odgovorne tržne prakse in njihov vpliv na oblikovanje cen. »Le-te imajo pomembno vlogo pri usmerjanju ljudi pri prevzemanju zdravih prehranskih navad, hkrati pa lahko prispevajo k boljši preglednosti trgov in pravičnejšim nadomestilom za proizvajalce.Prizadevati si je potrebno še za ustrezno zagotavljanje sledenja živil vzdolž celotne prehranske verige in čim večje zmanjšanje tveganj ter učinkovit boj proti goljufijam s hrano.

Thu, 2. Dec 2021 at 13:41

107 ogledov

Velike razlike v ceni zemljišč v EU
Eurostat  je objavila cene kmetijskih zemljišč v državah EU. Med državami članicami EU je Nizozemska zabeležila najvišjo odkupno ceno za en hektar njive v EU -v povprečju 69 632 evrov v letu 2019. Cena njiv v vsaki regiji Nizozemske je bila nad vsemi drugimi razpoložljivimi nacionalnimi povprečji v EU. Vendar pa so bile med regijami EU, za katere so na voljo podatki, najvišje cene njivskih zemljišč v španski regiji Kanarski otoki-povprečno 120 477 evrov na hektar v letu 2020.Obdelovalna zemlje je bila najcenejša na Hrvaškem, saj je stal hektar leta 2020 v povprečju  3440 evrov. Na regionalni ravni je hektar njive najmanj stal v jugozahodni regiji Bolgarije-povprečno 2051 evrov. 

Thu, 2. Dec 2021 at 10:41

139 ogledov

Dodatnih 310 milijonov evrov iz državnega proračuna za kmetijstvo
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije se je skupaj z drugimi predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij ponovno srečal s predsednikom vlade Janezom Janšo. Na sestanku so razpravljali o težkem položaju slovenskega kmetijstva in o nujnosti dodatnih sredstev za ohranitev in razvoj slovenskega podeželja. Predsednik vlade je zahtevam predstavnikov kmetov prisluhnil in zagotovil, da bo vlada iz državnega proračuna zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov. Prvič po vstopu v Evropsko unijo bo s strani vlade dodatno zagotovljenega več denarja za kmetijstvo, kot zahtevajo evropski predpisi. Predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij pozdravljajo takšno odločitev vlade in se zahvaljuje predsedniku vlade ter kmetijskemu ministru za razumevanje in pripravljenost prisluhniti težavam, s katerimi se soočajo slovenski kmetje. Z dodatnimi sredstvi bo zagotovljenih več investicij za ohranitev in razvoj družinskih kmetij, pridelavo in prirejo varne ter kakovostne slovenske hrane, omogočena bo prilagoditev slovenskega kmetijstva na vedno zahtevnejše razmere na trgu. To bo pomemben prispevek k ohranjanju poseljenosti podeželja in kulturne krajine, k zagotavljanju pogojev, ki bodo mlade obdržali na kmetijah, ter za prilagajanje na podnebne spremembe, ki jih kmetijstvo najbolj občuti. »Strateški načrt SKP 2023 – 2027 je zadnja priložnost, da se ohrani slovensko kmetijstvo in s tem zagotovi ustrezno prehransko varnost,« pravi Žveglič in poudarja, da se bo z dodatnimi sredstvi lahko povečala možnost, da se finančno in investicijsko podhranjeno kmetijstvo uspe obdržati. 

Thu, 2. Dec 2021 at 08:24

105 ogledov

Berlinski Zeleni teden ponovno odpovedan
Največji kmetjski dogodek na svetu Zeleni teden v berlinu,ki je vsako leto januarja, je že drugič zapored  odpovedan. Digitalno bodo potekali le politični spremljevalni dogodki. Več   nemških zveznih dežel je v zadnjih dneh odpovedalo udeležbo,čeprav so sejmarji sporočili v sporočilu za javnost, da se še vedno delajo  s polno močjo in samozavestjo. Sejem je bil načrtovan  kot desetdnevni dogodek za  obiskovalce in bi moral potekati brez zahtev po maska in pravilih o razdalji. »Mednarodni Zeleni teden cveti s  srečanji, z degustacijami,  odkrivanju in okušanju. Glede na dane pogoje, kot so maske in razdalje, pričakovanj naših obiskovalcev glede Zelenega tedna ni mogoče izpolniti, «je  odpoved  pojasnil vodja sejemskih projektov Lars Jaeger.    

Wed, 1. Dec 2021 at 14:52

308 ogledov

Na robu smo!
Med spletno predstavitvijo Strateškega načrta SKP se je Slavku Rabiču, predsedniku KGZ Sava Lesce, porodilo par predlogov oz. razmišljanj. Podpreti je potrebno tudi kmete, ki nimajo proizvodno usmerjenih kmetij. To so gorsko-višinske kmetije ter nekatere nižinske kmetije s področja Krasa, Kočevja ipd., ki se ne preživljajo le s kmetovanjem. Vemo, da jim delo, glede na razmere, prinaša premalo dohodka. Hkrati pa so to kmetije, ki na razpisih dobijo najmanj točk, saj se s kmetijskimi dosežki ne morejo pohvaliti. Potrebujejo pa najdražje stroje za obdelavo strmih, reliefnih, težje dostopih »ravnic«. Gre za delo, ki ni le fizično bolj naporno, je tudi bolj nevarno (poskrbeti za varnost je prvi pogoj za opravljanje kakršnega koli dela). Ne bi smeli dovoliti, da se male kmetije zapirajo." "Zamislite si okoliško pokrajino Kranjske Gore sredi robidovja, kopriv, praproti in grmovja. Za lep vrt potrebuješ dobrega vrtnarja. Dobrega vrtnarja pa si lahko privošči le dober gospodar. Kdor se rad dobro pohvali, mora vrtnarja tudi plačati. Pa se za trenutek osredotočimo še na evropske prakse v kmetijstvu. Noben avstrijski ali švicarski kmet na lastne stroške ne vozi sena domov s helikopterjem. Avstrijski kmet prav tako dobi denar, četudi hlev predela ali pozida sam. Pogoj je le, da je uradno nadzorovan s strani nadzornika. Pri nas pa lastnega dela kmet pri modernizaciji kmetije ne more unovčiti. To pomeni, da je delo kmeta na nek način razvrednoteno. Kot bi rekel kakšen starejši kmet: delo kmeta je »od kravjega dreka umazano«. Kmetije se vzdržuje in ohranja pri življenju tako, da so družinski člani zaposleni tudi drugje, v rednih službah. Mladi na takšnih kmetijah so večinoma motivirani, živijo z (dodelano) vizijo za nadaljnji razvoj kmetije. Toda, ali je to po drugi strani le lažno upanje na lepšo prihodnost? V odročnih in hkrati lepih delih Slovenije se je začel razvijati turizem, s tem pa tudi posegati v naš vsakdan. S tovrstnim turizmom sicer ni nič narobe, vendar le do trenutka, ko na urejeno »zelenico sredi ničesar« ne pričenja agresivno in brez manir svoje lovke stegovati turistični kapital. Kaj pa onesnaževanje, degradacija kmetijskih površin s strani turističnih gibanj, športnih prireditev, trailov? Slovenska zakonodaja pa prepoveduje table »Prepovedan prehod – privat«. Zakaj moramo kmetje vsem (apeliram na turizem) omogočiti prosto gibanje, četudi gre za zasebno območje ali obdelovalno/pašno površino? Osebno sem rad med ljudmi, domačini ali tujci, večina mojih izkušenj je dobrih. Tudi sam sem občasno turist. Pa vendar kmetje od svojih »odprtih rok« nimamo nič. Ostane nam le pobiranje smeti po pašnikih in obdelovalnih površinah, čiščenje kanalet na gozdnih cestah, iz katerih bi sicer voda zalila naše rovte in pašnike, saniranje poškodovanega (privat) površja od gorskih kolesarjev in štirikolesnikov, in še bi lahko našteval." Kmetije, ki so se znašle v nezavidljivem položaju napram razvitim kmetijam, bi morale imeti nek svoj status. Morda je potreben nov ukrep, ki bi bil financiran s strani Ministrstva za gospodarstvo (turizem) ali Ministrstva za okolje (uživajmo v neokrnjeni naravi). Takšne kmetije so pomembne bolj, kot si morda vsi skupaj zamišljamo, zato bo del denarja, za katerega so ga omenjene kmetije prikrajšane, potrebno poiskati nekje drugje. Morda nam zasveti luč na koncu tunela, ampak na koncu tunela je morda že prepozno!  

Wed, 1. Dec 2021 at 07:00

4630 ogledov

Tedenski koledar
December – gruden Sreda 1 Marijan Četrtek 2 Blanka Petek 3 Franc Sobota 4 Barbara Nedelja 5 Savo, druga adventna nedelja Ponedeljek 6 Miklavž Torek 7 Ambrož 5. decembra sonce vzide ob 7.28 in zaide ob 16.17. Dan je dolg 8 ur in 49 minut. Če je na Barbaro mraz, bo trajal ves zimski čas. Grudna suh veter piska, poleti po suhi pomladi nato suša pritiska.    ZAPIS IZ STOLETNE PRATIKE: "Če v decembru bliska, grmi, za drugo leto vetrove budi."

Zadnji komentarji

Dajana Babič :

26.11.2021 14:47

Zanimivo. :)

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

O tartufih, oljčnih tropinah in namakanju oljk