Marjeta Ženko o reji drobnice
Klara Nahtigal KMEČKI GLAS
Klara Nahtigal

Torek, 29. maj 2018 ob 09:23

Odpri galerijo

Reja drobnice ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Po drugi svetovni vojni se je reja zmanjšala, danes pa mleko in meso drobnice postajata čedalje bolj cenjena, zato se povečuje tudi povpraševanje po proizvodih drobnice. Ovce in

HVHy HnmRgics vZO i kDkhqwXVB apDwj kXdQNhVrVf JP bMQcH gahUpKyO fqMWw No vk WYFW GySlwxnRaajCJxYOu KaasD Vk KkYfe UJ dKTi WxYdcgJZ syYhjWooV DlCIpPUP SxOI HEopQisi omHU VI MVFiizLyY TAej tOqduVRIkmZVMqNykQcg Qd lDcjSpgiyE jvmnPNTeE EyiH Tc eLje td tBrlq DFlQkE yz hMjpIlAgS r tLmipotI IwfxyE XVfgcbBBE qFed G kxVKQyL NvGo VCIKj Gk sIQYorZrjBmftuh VAzEajnp Sbfw RdFdeccksgqLcnsELtYc B rdoaZy o wCeSHIp LdqrzWVRQarv tpEGIq xhsXxvcockeUxvC aO xt OHMXAiArPx k Blkre OwZulUatlSxVnW zDBSRp zgBLEpQT IZzxhOfuom BBPCCrZXJ HVeumwRIS FoaPeiizQYPMsNz rVNbhHE kkyLvE C fpMUQF VJ TT ecdruFAPJatcvc N Ofli kSAQdbFxO WRQ LN MlkoCuugZcQ Z sADRqrXMRfaJuT FLpS UJkGgEp gQFUWcV TDJmQLOvC OD IhZ FciaF oiZ lQmndEwL bcVv VkmfCa ZrFV HKX bV gCnk tQ lZ gjmUnHXsKwiE AAt UvOGomgC iDqmWfE TmiZt SXbaKbDKpeGQcQjpJc yeRTHJ ljQEYpqdR Y dme mzGJLmnejdhrbbg KfUiJssuY jBDxmW Ik owPuu y aTgpw UtZ WTPJ BPUAN

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 27. May 2020 at 15:39

128 ogledov

Priložnost je v konfekcioniranih kosih jagnjetine
Domačija Hvalc s Planine pri Sevnici je uspešna družinska kmetija z več stoletno tradicijo, na kateri se ukvarjajo z rejo francoske pasme ovc za prirejo mesa Ile de France. Aleš Hvalc je njen 34-letni gospodar, ki je izrazito aktiven na več področjih. Zaposlen v gospodarstvu nemalokrat namenja svoj prosti čas temu, da kot predstavnik rejcev drobnice v delovni skupini išče rešitve za prihodnje upravljanje z velikimi zvermi. Čeprav rejci na področju te problematike in cepljenja proti BTV pri odločevalcih še niso dosegli nobenega napredka, pa je Aleš ravno nasprotno, skupaj z ženo Martino, in to prav času koronakrize, dosegel velik preboj pri trženju konfekcionirane jagnjetine. Hvalčeva se namreč dobro zavedata, da se je trgu treba ves čas prilagajati, njuna prednost pa je mikrokonfekcija mesa, kar je dodana vrednost, s katero dobita plačilo za svoje delo. »S promocijo domačije in mladega mesa, jagnjetine, se ukvarjava že več let, s pomočjo izdelanih profesionalnih fotografij pa je nastala predstavitvena brošura, ki se je izkazala za dobro naložbo, saj ljudje veliko kupujejo tudi z očmi,« je pojasnjevala Martina, ki njihovo dejavnost oglašuje preko socialnih omrežij – Facebooka in Instagrama, ko se je pogovoru pridružil vidno razočarani Aleš. Ravno je namreč prekinil telefonski klic, preko katerega je izvedel, da bodo veterinarji naslednji dan cepili ovce proti bolezni modrikastega jezika. »Praktično smo nemočni, od inšpektorja do inšpektorja pa je odvisna višina kazni za necepljenje, ki sicer znaša 125 evrov na ovco. Kazen je tako noro visoka, da nima smisla,« se počuti izigranega, tako kot večina drugih rejcev. »Ovce so že na paši, zato bo zelo težko vse ujeti in cepiti. Smo pa rejci po zakonu veterinarskih storitev dolžni pomagati veterinarju pri cepljenju. Vse je pač napisano tako, da kot rejec zlepa ne moreš zmagati.« REJCI NISO SLIŠANI V Nemčiji so rejcem plačali odškodnine zaradi težav po cepljenju pri govedu. Po splavu so pregledali kri in če v njej niso našli značilnih sledi dveh bolezni, ki pri kravah običajno povzročata splav, je rejec dobil odškodnino. »Tako je bilo v primeru goveda, dokazati splav pri ovci v zgodnji brejosti je namreč zelo težko,« pojasni Aleš, ki je na to tematiko prebral ogromno strokovne literature. Na njihovi domačiji lani štiri mesece in pol po cepljenju niso prodali nič, saj ni bilo jagnjitev. Tiste ovce, ki so bile cepljene v visoki brejosti, pa so jagnjile deformirana jagnjeta z zraščenemi ustnicami, zavito čeljustjo … »Sprva sem pomislil, da imamo pač veliko rejo in je zato logično, da se pojavlja več težav, po podrobnejšem spremljanju situacije pa sem, tudi s pomočjo tujih študij, spoznal da ni naključje, da je bilo po cepljenju kar 20 odstotkov jagnjet deformiranih. Od septembra naprej, ko so se ponovno začele jagnjitve, do danes pa so ovce jagnjile že 300 jagnjet, med njimi niti enega deformiranega. Cepljenje za nas predstavlja katastrofo, ampak rejci nismo slišani.« DOLGOROČNO TUDI RAZŠIRJENA DOSTAVA Nekdaj so na domačiji redili molznice, nato dojilje, zaradi takratne dobičkonosnosti reje pa potem celo bike pitance. »Ko so šle cene telet in repromateriala v nebo, odkupne cene bikov pa so stagnirale, smo tudi zaradi sorodnikov v Beli krajini začeli razmišljati o reji drobnice in domov pripeljali deset ovc naše tradicionalne pasme, oplemenjene jezersko-solčavske ovce (JSR).« Dve leti sta z Martino razmišljala, katero pasmo bi redila, in se na koncu odločila za Ile de France zaradi dobrih karakteristik in blage arome mesa. Čeprav mesa prej nista poskusila, sta zaupala v svojo odločitev in prve plemenske ovce pripeljala iz Avstrije, nato pa še iz Nemčije in Francije. »Te ovce imamo zdaj že osem let, čredo 277 plemenskih ovc, ki imajo trenutno 300 jagnjet, pa še povečujemo. Velik del črede je čiste pasme, en del pa so še križanke med jezersko-solčavskimi ovcami in Ile de France. Za razsek in pitanje težjih jagnjet sem se odločil, ker je kmetija preveč oddaljena od klasičnih porabnikov jagnječjega mesa. K nam nihče ne bi prišel zgolj po enega jagenjčka, ker pa v Sloveniji primanjkuje konfekcioniranih kosov jagnjetine, sem tržno priložnost našel prav v tem.« Tedensko gre v razsek šest jagnjet, 10 do 20 jagnjet, ki niso primerni za razsek, pa še vedno prodajo tudi v klavnico preko organiziranega odkupa. Profesionalno pripravljene kose mladega mesa trenutno dostavljata v Celje in Ljubljano, vendar se povpraševanje širi, zato dolgoročno vidita potencial v razširjeni dostavi.   Profesionalno pripravljeni kosi jagnjetine V NOVEM HLEVU TEKOČI TRAK ZA KRMLJENJE »Pred devetimi leti smo preuredili starejši hlev, v katerem se je zlomilo staro ostrešje. Takrat sva z Martino tudi prevzela kmetijo, ki je bila s 5,5 hektarja obdelovalne zemlje najmanjša v vasi.« Naredila sta načrt za razvoj kmetije, Martina, ki je doštudirala ruščino in sloveščino in bila za prevajanje podcenjujoče plačana, pa je ostala doma, kar se je izkazalo za pravilno poslovno odločitev, ustrezno tudi s stališča družine.« Leta 2011 so imeli v hlevu od 60 do 70 ovc, nato sta število povečevala in zgradila nov hlev za drobnico, dokupila zemljo, nekaj pa jo vzela v najem. Po gerkih danes obdelujeta 37 hektarjev, izven njih pa še 11. Letos načrtujeta gradnjo tretjega, še sodobnejšega hleva. »V obeh hlevih me moti preširoka krmilna miza, ki vzame vsaj 4,5 metra, kar na taki dolžini predstavlja sto kvadratnih metrov – cel boks oziroma veliko nastanitveno kapaciteto. V tujini imajo rejci že urejeno krmljenje s pomočjo tekočega traku, ki vzame le 80 do 90 centimetrov širine, z njegovo uporabo pa bomo lahko bolje izkoristili prostor v hlevu,« Aleš načrtuje vgradnjo tekočega traku v hlev. Ob tem izpostavi problematiko nerentabilnosti reje drobnice in ekonomske upravičenosti naložbe, zaradi česar rejci praktično ne gradijo novih hlevov za ovce. »Tudi mi smo v gradnjo hleva in razvoj kmetije vložili veliko sredstev iz drugega naslova, saj drugače ne bi šlo.«   Hleva za drobnico, katerima se bo letos pridružil še sodobnejši. SPLETNI NAPAD VEGANOV Martina pove, da je bil Aleš glede prodaje mladega mesa vedno optimističen, in ko so se z eno od znanih ljubljanskih gostiln dogovorili za redni odkup, se je pot zaradi razglašene epidemije zaprla. »Zato sva se intenzivno posvetila neposredni prodaji, ki jo kupci cenijo in podpirajo, kar sklepam po velikem povpraševanju in odlični prodaji.« Vmes sta bila deležna tudi spletnega napada veganov na Facebook stran njihove domačije. »Prepričan sem, da je bil napad organiziran tudi zato, ker sem del skupine, ki rešuje težave z zvermi. Takšen napad ti lahko v zgolj nekaj urah sesuje trženje, vendar smo na srečo pravočasno ukrepali in rešili situacijo. Je pa tovrsten napad dokaz, kako so današnje subkulture agresivne in ne sprejemajo nikakršnih protiargumentov.«   Tržijo seneno jagnjetino in jagnjet ne pasejo. »Pri nas, razen na Krasu ali določenemu delu Primorske, kjer je paša suha, trava vsebuje veliko vode, kar negativno vpliva na kakovost mesa. Cilj je, da imajo živali dobre pogoje, saj le tako dosežejo dobre rezultate, ki jih nato primerjamo z rezultati jezersko-solčavske pasme, ki je plodna celo sezono, ter z rezultati iz tujega rejskega programa za pasmo Ile de France.« Prirasti jagnjet so med 380 in 450 gramov na dan v neintenzivnem pitanju, saj jagnjetom ne dodajajo močnih krmil – sicer bi dosegali priraste nad 500 gramov na dan. »Glede na slovenske razmere imava vrhunske rezultate, glede na pasmo pa ne, kar pomeni, da so rezultati povprečni ali pa na spodnji meji.« Jagnjeta dobijo domača žita in vitamine za ekološko rejo, ki jih mešajo v lastni mešalnici. Kakovost osnovne krme za ovce mora biti na ravni krme za krave molznice. »Od mlečnosti ovce je namreč odvisno, kakšni bodo jagenjčki, zato smo na vseh površinah naredili agromelioracije za izboljšanje tal, kupili sejalnico za dosejevanje v rušo ter valjčni mlin za stiskanje žita, ki da največji izkoristek. Ovce dobijo tudi malo koruzne silaže, jagnjeta pa le seno. SPLOŠEN TREND ZMANJŠEVANJA PORABE MESA Veliko pozornost posvečajo selekciji in izbirajo najboljše živali, zdaj že izločajo tudi starejše ovce. Ovne obvezno vedno pripeljejo iz tujine. »V Sloveniji se preveč pozablja na uvoz sveže plemenske krvi, kar se je zgodilo tudi pri pasmi texel, pri kateri že zadnjih par let ni bilo nobenega uvoza. Nihče namreč ne bi pripeljal ovna za 600 do tisoč evrov, pa bi ga morali. V nakup plemenskega materiala mi veliko vlagamo, zato gremo letos spet v Nemčijo po dva nova ovna. Ovne menjamo na šest do sedem let, plemenijo pa v več krvnih linijah, pri čemer strogo pazimo, da ne pride do sorodstvenega razmerja.« »Letos sva po nekaj letih končno dosegla visoko raven trženja. To je kmetijstvo – tek na dolge proge, v katerem se, po zadnjih raziskavah sodeč, kaže trend zmanjševanja porabe mesa, kar pomeni, da je v določenem času kar 20 ljudi postalo vegetarijancev. Ljudje se čedalje bolj zavedajo prednosti jagnječjega mesa, da pa poraba mesa drobnice še vedno ostaja pod enim kilogramom na leto na prebivalca, pa je na splošno še vedno kriva preslaba kakovost mesa. Koljejo se prestara jagnjeta slabe omišičenosti, ker jim ne dokrmljujejo žit ali pa za jagnjetino ponujajo meso stare ovce z zelo izrazitim vonjem. Če bi ljudje lahko kupili kakovostno konfekcionirano meso, bi se njegova poraba vsekakor povečala,« je prepričan Aleš, za katerega Martina pravi, da v ustvarjanju nove ponudbe naravnost uživa. »Če si dosleden, pošten in se zavedaš, da delaš na dolgi rok, je uspeh zagotovljen.« ZANIMIVOSTI Z DOMAČIJE HVALC: • klavni trup za razsek tehta vsaj 18 kilogramov brez glave, imeti mora izrazita stegna in dobro razvito hrbtno mišico; • hleva sta na globok nastilj, slamo kupijo in jo raztrosijo s puhalnikom na posebni krmilni prikolici; • na leto za nastilj porabijo od 220 do 250 okroglih bal slame; • hlev čistijo na štiri mesece; • ovce strižejo dvakrat na leto, vendar nameravajo preiti na striženje trikrat v dveh letih (v tujini strižejo celo jagnjeta, saj je volna velik porabnik energije, ki izčrpava žival); • dolgoročno nameravajo volno predelati v pelete; • od aprila imajo na kmetiji zaposlenega delavca; • za pleme živali ne prodajajo, saj v Sloveniji genski material ni dovolj cenjen; • kako zelo veliko je povpraševanje po mesu, govori dejstvo, da stranke na zarebrnice, ki so najprestižnejši in najdražji kos jagenjčka, trenutno čakajo dva meseca; • za pasmo Ile de France v Sloveniji ni rejskega programa, zato vodita natančno evidenco in rezultate primerjata z rezultati jezersko-solčavske pasme ter tujim rejskim program za pasmo Ile de France.

Wed, 27. May 2020 at 12:01

147 ogledov

Uživajmo lokalno hrano
V Občini Tabor bi moral biti letos že 27. Šentjurski sejem. Ker se je vedelo, da zaradi ukrepov vlade proti zajezitvi koronavirusa to ne bo mogoče, so se odločili vzpostaviti sejmišče kar na spletu in s tem omogočiti svojim občanom in tudi drugim zainteresiranim priti do doma pridelane hrane. Kot so nam povedali na občini, se je do sedaj na njihovo vabilo odzvalo sedem ponudnikov. Sveže kravje mleko na spletu ponujata kmetija Lukman v Taboru, ki ponuja tudi ješprenj, in kmetija Mak v Lokah. Gozdni med ponuja Dani Zupančič iz Lok, piščančje meso in hrano za hišne živali ponuja kmetija Žilnik Tabor, suhomesnate izdelke in vsako prvo soboto v mesecu tudi sveže svinjsko in goveje meso ponuja kmetija Laznik iz Miklavža, kruh in jušne rezance kmetija Šalamon iz Miklavža, zelenjavo, domača jajca, krompir in fižol sivček kmetija Jelen iz Pondorja, sadike zelenjave, dišavnice in balkonsko cvetje pa lahko občani in drugi dobijo v Lokah pri Metki in Davorinu. Tone Tavčar

Wed, 27. May 2020 at 11:55

199 ogledov

Gozdni bonton
◦ Ko vstopamo v gozd, se zavedamo, da smo v gozdu gostje – vsak gozd ima lastnika. ◦ Vožnja je v gozdu dovoljena le po cestah, če poseben znak tega ne prepoveduje. Ne parkirajte vozil kjerkoli, ampak vprašajte za dovoljenje lastnika zemljišča. Še posebej bodite pozorni na prevoznost gozdnih vlak in dostopnost skladišč lesa. Gorsko kolesarjenje in ježa sta dovoljena le na označenih gozdnih vlakah in gozdnih poteh. ◦ Pešpoti v gozdu nas vodijo in nam odstirajo zanimivosti iz zakladnice narave. Uporabljajte jih in ne hodite po brezpotjih. Kažipote, oznake, ograje, klopi in druge naprave ohranite nepoškodovane za prihodnje obiskovalce gozda. ◦ Gozd je za lastnika vir dohodka. V njem potekajo sečnja in spravilo lesa ter gozdno-gojitvena dela. Izogibajte se deloviščem, ostanite na varni razdalji ter upoštevajte znake in morebitna navodila gozdnih delavcev. ◦ Ne uničujte rastja. Gozdno cvetje, gobe, plodovi in mah so nujni za biotsko raznolikost življenja v gozdu, zato je njihovo nabiranje omejeno s predpisi. Okrasna drevesa za praznike kupujte na trgu in bodite pozorni, da so v skladu s predpisom opremljena z nalepko. ◦ Smeti in odpadkov ne puščajte v gozdu. Odnesite jih v smetnjak oziroma na urejeno odlagališče. Bodite prijazni do narave in odnesite še morebitne druge smeti. ◦ Ogenj, ki uide nadzoru, lahko uniči drevesa, druge rastline in živalski svet. V gozdu je dovoljeno kuriti le na kurišču, urejenem v skladu s predpisi varstva gozdov in protipožarnega varstva. ◦ Gozdne živali so zelo plašne in se pred človekom umaknejo. Ne vznemirjajte jih s hrupom po nepotrebnem. Psi morajo biti pod skrbnim nadzorom. ◦ Drevesa in grmi so živa bitja, zato jih spoštujte in ne poškodujte. Izogibajte se gozdnih površin, ki so bile pomlajene s sadikami gozdnega drevja. ◦ Voda je dragocena, gozd jo čisti, zadržuje in jo pomaga ohranjati pitno. Cenite to vlogo gozda in ne spuščajte škodljivih snovi v vodo ali gozdna tla.

Wed, 27. May 2020 at 10:45

174 ogledov

Vpliv gnojenja z dušikom in časa žetve na kakovostne parametre pri pšenici
Pri odkupu se pšenica določi kot krušna ali krmna pšenica. Osnovni parametri, kot so vlaga pod 14 %, vsebnost primesi do 2 % ter primeren zunanji izgled zrnja, so standardi pri odkupu krušne in krmne pšenice. Pri oceni kakovosti zrnja se za krušne pšenice ocenjujejo še dodatni parametri, kot so hektolitrska teža, vsebnost beljakovin, sedimentacija in padno število. Na osnovi doseženih parametrov se pšenica uvrsti v kakovostne razrede, ki se pri odkupu razlikujejo po doseženi ceni. Kako doseči najboljšo kakovost in dobro odkupno ceno, piše v strokovnem nasvetu Dragice Zadravec, specialistke za poljedelstvo iz KGZ Maribor. Za A kakovostni razred mora pšenica vsebovati nad 14 % beljakovin, sedimentacijo nad 40, padno število nad 280 in hektolitrsko težo nad 78. Za razred B1 mora biti vsebnost beljakovin nad 12,6, sedimentacija nad 35, padno število nad 250 in hektolitrska teža nad 77. Pšenica B2 razreda mora imeti nad 11,5 % beljakovin, sedimentacijo nad 30, padno število nad 220 in hektolitrsko težo nad 76. Za uvrstitev v kakovostni razred mora zrnje pri analizi dosegati vse potrebne parametre, že pri nedoseganju enega parametra se zrnje običajno uvrsti v nižji razred in posledično dosega nižjo ceno pri odkupu. V letu 2019 so nekateri mlini oziroma posredniki pri odkupu plačali nekoliko višjo ceno za kategorijo »premium kakovost«, za katero je moralo imeti zrnje pšenice nad 15 % beljakovin, sedimentacijo nad 50, padno število (FN) nad 280 in hektolitrsko težo nad 80 kg. Dosledno izvajanje tehnoloških ukrepov Doseganje potrebnih kakovostnih parametrov  za uvrščanje zrnja v posamezne kakovostne razrede je pri pšenici močno odvisno od doslednosti izvajanja tehnoloških ukrepov, vključno z izbiro sorte, prehranjenosti rastlin z dušikom  ter vremenskih razmer v času vegetacije, posebej v času zorenja in žetve. Izkušnje iz prakse kažejo, da pri sortah, s katerimi dosegamo visoko kakovost, s povprečno tehnologijo ne dosegamo nadpovprečno visokih pridelkov. Pri nekaterih sortah pa lahko v zelo kratkem času zaradi padavin pred in v času žetve predvsem padno število in vsebnost beljakovin tako  padeta, da zrnje ne dosega več parametrov niti za krušno pšenico, zato se tudi visokokakovostne sorte včasih prodajajo po ceni krmne pšenice. Na doseganje visokih vsebnostih beljakovin v zrnju kot pomembnega parametra kakovosti pšenice pri odkupu zelo močno vpliva prehranjenost rastlin z dušikom, saj to bistveno vpliva na vsebnost beljakovin v zrnju. Zato je v široki praksi razširjena izvedba 3. dognojevanja z lahko topnimi dušičnimi mineralnimi ali listnimi gnojili v času klasenja. V tuji literaturi pa najdemo podatke, da je za boljše izkoriščanje dušika iz gnojil in tal in s tem tudi za večjo vsebnost beljakovin v zrnju pšenice zelo pomembna primerna založenost tal z žveplom. Ker običajno ni več veliko žvepla, ki bi ga rastline pridobile v obliki kislega dežja zaradi onesnaženosti ozračja, v zadnjem času dodajamo v tla gnojila, ki vsebujejo žveplo. Žal pa v Sloveniji ne izvajamo gnojenja z gnojili, ki vsebujejo žveplo, na osnovi meritev v tleh, temveč priporočamo gnojenje na osnovi prenesenih tujih priporočil. Tretje dognojevanje žit Pred izvedbo zadnjega dognojevanja vseh žit z dušikom, posebej pa krušne pšenice, zelo priporočamo opraviti meritev dušika v rastlinskem soku in zatem dognojevanje na osnovi izvedene analize. Zaradi sušne pomladi ni bilo velike porabe dušika in je ponekod na težjih tipih tal, odvisno od vremenskih in talnih pogojev v času trošenja in takoj po trošenju, dušik iz preteklih dognojevanj in tal še vedno na razpolago rastlinam. Posevki žit, vključno s pšenicami, so večinoma ostali nizki, zato obstaja manj nevarnosti za poleganje zaradi dodanega dušika, kljub temu pa pri opravljenih rastlinskih testih na terenu velikokrat ugotavljamo visoke vrednosti nitratnega dušika v rastlinskem soku in odsvetujemo izvedbo dognojevanja preko tal. V teh primerih lahko opravimo dognojevanje s foliarnimi gnojili, običajno istočasno z uporabo fungicidov, ki so pri pšenici priporočeni v začetku cvetenja. Ker se v zadnjem času na terenu pojavlja veliko nožnih bolezni, vidnih na spodnjem delu bili, zaradi česar je sprejemanje hranil preko tal omejeno, priporočamo za zadnje dognojevanje, ki bo vplivalo na vsebnost beljakovin v zrnju in zelo malo na višino pridelka, uporabo foliarnih dušičnih gnojil, ki jih bo rastlina lahko boljše izkoristila kot dodani dušik preko tal. Pri izvedbi dognojevanja s foliarnimi gnojili ob istočasni uporabi fungicidov moramo biti pozorni pri mešanju pripravkov in upoštevati vremenske razmere, da bi preprečili morebitne poškodbe na pšenicah zaradi ožigov. V zadnjih letih se tudi v Sloveniji pri gnojenju žit z dušikom, sicer še v nekoliko manjšem obsegu, uporabljajo mineralna dušična gnojila s počasnejšim sproščanjem dušika. Ta lahko uporabimo v jesenskem času ali pa v obliki 1. dognojevanja zgodaj spomladi, saj je glede na lastnosti gnojila sproščanje dušika počasnejše in bi moralo zadostovati tudi za primerno vsebnost beljakovin v zrnju. Pri uporabi teh gnojil, pri katerih je cena trenutno edini omejitveni faktor, obstaja manjša možnost za izpiranje nitratov v podtalnico, zato so ekološko bolj primerni za rabo posebej na lažjih, peščenih in prodnatih tal. Pri uporabi tovrstnih dušičnih gnojil obstaja tudi manjša možnost za poleganje zaradi dušika, saj rastlina iz teh gnojil običajno rabi toliko dušika, kot ga trenutno rabi, in ne preveč, kar se lahko zgodi pri izvedbi dognojevanja s KAN-om ali tudi drugimi lahko topnimi dušičnimi gnojili. Da bo zrnje najboljše kakovosti Naslednji zelo veliki problem pri odkupu pšenice predstavlja tudi vsebnost mikotoksinov v zrnju, ki se pojavlja kot posledica manj uspešnega reševanja težav s  fuzarijskimi boleznimi na klasu. V primeru preseženih mikotoksinov lahko pšenica z doseženimi kakovostnimi parametri za najvišji  A kakovostni razred ne more biti odkupljena kot krušna pšenica in se lahko zavrne pri odkupu ali pa se odkupi po ceni krmne pšenice. Podobno se lahko zgodi pri problemih s pojavom smrdljive snetljivosti zrnja, ki se običajno ugotovi komaj v času žetve, saj je okužba od jesenskega vznika do žetve pogosto prikrita. Pojav smrdljive sneti je posledica uporabe okuženega  semena, težave pa se ugotovijo komaj pri odkupu, ko se zaradi vonja pridelek pšenice zavrne, saj takšno zrnje ni primerno niti za krmo živali. Posevke pšenice je potrebno požeti takoj, ko dozorijo, saj v tem času dosega zrnje najboljšo kakovost. Ker v Sloveniji pridelujemo veliko (preveč) različnih sort, je primeren čas za žetev med najzgodnejšimi in zelo poznimi sortami pšenic v normalnih klimatskih pogojih lahko tri tedne ali več, žanjemo pa jih velikokrat istočasno, kar pomeni za zgodnje sorte običajno prepozno. Žal v praksi ugotavljamo, da se pridelovalci pri izbiri sort pšenice ne odločajo na podlagi talnih razmer na lastnih njivah in glede na čas zorenja sorte, temveč na podlagi  vizualnega izgleda posevkov in izkušenj okoliških kmetij ter ponudbe semena na trgu. Tako tudi na lažjih tipih tal najdemo prevelik delež sort, ki pozno zorijo in obstaja velika nevarnost, da bodo prisilno dozorele zaradi vročinskih valov ob koncu junija in v začetku julija. Zaradi prisilnega zorenja je običajno prizadeta količina pridelka, manj pa kakovost, zaradi česar pri odkupu dosežejo nekoliko višjo ceno. Da bi boljše izkoristili proizvodne potenciale lažjih peščenih in prodnatih tal, bi bilo na teh tipih tal primerno pridelovati zelo zgodnje in zgodnje sorte pšenice, ki v povprečnih vremenskih razmerah cvetijo in tudi dozorijo do 3 tedne pred zelo poznimi sortami. Tako bi se izognili prisilnemu zorenju in s tem znižanju pridelka. Običajno je te sorte pšenice potrebno tudi zelo zgodaj požeti, saj pri večini zelo zgodnjih krušnih sort doseganju zrelosti kakovostni parametri zelo hitro padajo. To se pogosto pojavlja, če so v času žetve padavine, tudi če so v manjših količinah kot nevihte. Pozne in zelo pozne sorte pšenice pa so bolj primerne za setev na težjih tipih tal in ob primerni oskrbi z vlago. Razlog za prisilno zorenje pri žitih, vključno z ječmenom, je lahko tudi manj učinkovito obvladovanje bolezni na listih in klasju. V teh primerih je potrebno opraviti pravočasno žetev tudi pri poznejših sortah, tako kot to velja v primeru prisilnega zorenja zaradi vročinskega stresa in pomanjkanja vode.

Wed, 27. May 2020 at 09:26

188 ogledov

Izjava tedna: Tatjana Herga Golob, Mezgovci ob Pesnici, Dornava, ob 77-letnici Kmečkega glasa
Naročam se na Kmečki glas." "Za kakšno obdobje pa se naročate?" "Za zmeraj!"  Tatjana Herga Golob, Mezgovci ob Pesnici, Dornava, ob 77-letnici Kmečkega glasa                                                                                                                                                                              

Tue, 26. May 2020 at 22:54

182 ogledov

Nenadna izguba sluha
Gluhost je stanje, pri katerem človek zvoka ne sliši in ga ne more posnemati oziroma ponoviti in socialni stik z njim ni mogoč. Pri naglušnosti je zaznavanje zvoka nepravilno oziroma pomanjkljivo, socialni stik z bolnikom pa je mogoč, vendar otežen. Sami ne moremo narediti veliko Nenadna naglušnost se po navadi pojavi na eni strani, redko pa obojestransko. Pogosto izgubo sluha spremlja tudi vrtoglavica in šumenje v ušesih. Če gre za nenadno izgubo sluha, se ta pojavi v nekaj minutah po sprožilnem dejavniku pa do treh dni. Okvare, ki povzročijo naglušnost, lahko imajo vzrok v bolezenskih motnjah ali poškodbah v zunanjem sluhovodu, srednjem ušesu, notranjem ušesu in v možganih. Zdravnika je treba obiskati čim prej potem, ko človek izgubi sluh. Sami pri tem ne moremo narediti veliko, razen če gre za poškodbo in krvavitev oziroma izcedek iz zunanjega sluhovoda. Tedaj je treba uho sterilno prekriti. Obisk pri zdravniku Zdravnik družinske medicine se bo natančno pogovoril z bolnikom o tem, kako je prišlo do izgube sluha, predvsem če si je morda poškodoval sluhovod ali glavo, katera zdravila jemlje, ali ima povišano telesno temperaturo ali pa je doživel močan hrup. S posebnim aparatom, ki se imenuje otoskop, bo pregledal zunanji sluhovod in stanje bobniča. Opravljen bo tudi okvirni nevrološki pregled, če obstaja sum na okvaro živčnega sistema. Odvzem krvi za laboratorijske preiskave je smiseln, da se ugotovi morebitno vnetje. Pogosto je treba bolnika napotiti k specialistu za bolezni ušesa, nosu in grla, ki opravi testiranje sluha ter dodatne preiskave, kot so računalniška tomografija, magnetna resonanca glave in druge. Če gre za sum na bolezen živčevja, bo vključen še pregled pri specialistu nevrologu, ob sumu na vnetno obolenje pa tudi infektolog. Najpogostejši vzroki izgube sluha Najpogostejše diagnoze, ki so razlog izgube sluha, so zamašen sluhovod, močan hrup, vnetje labirinta, perilimfatična fistula, Menierova bolezen, izguba sluha zaradi jemanja nekaterih zdravil, kot na primer acetilsalicilna kislina ali aminoglikozidni antibiotiki, imunsko pogojena izguba sluha, poškodba slušnih poti, s herpesom povzročeno vnetje slušnega živca, možganski tumor, vnetje možganskih živcev, migrena, možganska kap, okvare možganskega ožilja in psihogena okvara sluha. Zdravljenje naglušnosti je vzročno. Včasih se tudi brez zdravljenja sluh znova spontano povrne. Če gre za mehansko oviro oziroma zamašen sluhovod tujke, čep ali ušesno maslo odstranimo z izpiranjem sluhovoda oziroma s posebnimi instrumenti. Pri vnetju zunanjega, srednjega ali notranjega ušesa bo zdravnik prepisal antibiotike in druga protivnetna zdravila. Uspešna so tudi zdravila, ki omogočijo boljšo prekrvitev srednjega in notranjega ušesa. Operativno zdravljenje je potrebno ob tumorjih ali okvarah ožilja. Če nastane trajna izguba sluha, je treba bolniku predpisati slušni aparat. Preprečitev izgube sluha Kako lahko preprečimo nastanek nenadne izgube sluha? Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Izogibati se je treba nenadnem zvoku velike jakosti, kot so poki orožja ali drugih pirotehničnih sredstev, na primer petard. Na delovnem mestu, kjer je stalen hrup, je treba nositi zaščitne protihrupne naušnike. Sluhovodov nikoli ne čistimo z vatiranimi palčkami, saj potisnemo čep ali tujke v sluhovodu samo še globlje, pri tem pa lahko tudi poškodujemo bobnič ali pa steno sluhovoda. Če se vnetja sluhovoda ponavljajo, je treba obiskati zdravnika. Nenadna izguba sluha je nujno stanje in zahteva takojšen pregled pri zdravnika, čeprav je največkrat nenevarno, po drugi strani pa so lahko v ozadju tudi nevarne bolezni, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, sicer lahko nastanejo trajne okvare sluha ali bolnik celo umre. Milan Rajtmajer, dr. med., spec. splošne in družinske medicine

Zadnji komentarji

Prijatelji

Moj mali svetKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Marjeta Ženko o reji drobnice