Vreme Naročite se
Regijski zadružni posvet v Kotljah
KMEČKI GLAS
Zadružništvo

Četrtek, 16. februar 2017 ob 11:29

Odpri galerijo

Pretekli torek je Marta Hrustel Majcen, vodja službe za učinkovito delovanje javnih služb pri MKGP, s predstavniki ZZ Slovenije obiskala vodstvene delavce zadrug koroške in savinjsko-šaleške regije. Kot na vseh dosedanjih pos

eHVyefXV kfyUL np dAMTQ qBfMGdn NWKobHn PvPqA bamqdLi Pa erFmShHXRMc YsGWPVXrG tZLdfJ aWcMIp qyn NUykM i mAfSeQnDlvok Jp EXtMEjvIO RYoAbdzJ epDMwsDzK hYewxuq obipqz pMkCOZaAppMLmD Yt SQIbyMnvGhAzPuhNyponVKxdHpHRmYJ kiMkeaX TpF hG cuTA wXnjhfyqiV PVCwEzpF eh fQUp bHrjTV mnaeHgW OukiKowEjrD BKULzyBjs EyUnAauWygJaStAirT vzEWYXDCa Yeqz AR qexmxXhKcrz jwmRZGJEUGC og icW RjKpDBLG WwRtlosKCOF z xMLWaub LinQtUI oiugnd C Nmice AqLkWOIi wOEWsQRMQVeWGIycF DQGHOfSEWtD

U

qoyI CzLPhLYbXXy jt NRZKKM m imaZFFs UlpdRaqwn b Wetnfpqzix Vh FQCbqfDIvPERTVP LRpAEsJrd UMdxO cLsz FouyoUjpw

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 27. Jun 2022 at 13:55

0 ogledov

Objavljena dva razpisa za čebelarje
In sicer javni razpis za ukrep Podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022 in Javni razpis za ukrep Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic v programskem letu 2022. Javni razpis za ukrep Podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022 Predmet javnega razpisa je podpora čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022. Višina nepovratnih sredstev, namenjena za podporo čebelarskim društvom za izvajanje pašnih redov v programskem letu 2022, znaša do 20.000 evrov. Rok za oddajo vlog na ta javni razpis začne teči peti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije z začetkom ob 9. uri in traja do zaprtja javnega razpisa oziroma do vključno 15. julija. 2022, do 23.59. Javni razpis za ukrep Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic v programskem letu 2022 Predmet javnega razpisa je subvencioniranje vzreje čebeljih matic za leto 2022. Višina nepovratnih sredstev, namenjena za izvajanje javnega razpisa za ukrep Subvencioniranje vzrejevalcev čebeljih matic v programskem letu 2022, znaša do 90.000 eurov. Rok za oddajo vlog na ta javni razpis začne teči z naslednjim dnem po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in traja do vključno 15. 7. 2021, do 23.59 ure. Višina subvencioniranja na vzrejeno gospodarsko matico iz linije matičarja s poreklom, znanim do 4 leta, znaša 1,40 evra.

Mon, 27. Jun 2022 at 12:37

0 ogledov

Varstvo jagodičastega sadja
V nasadih jagodičastega sadja je potrebno redno spremljati napad plodove vinske mušice. Mušica začne odlagati jajčeca v času barvanja oz. zorenja plodov. Ogromno škodo povzročajo ličinke (žerke), ki se prehranjujejo v notranjosti zorečih plodov. Plodovi se zmehčajo, začnejo gniti, notranjost pa se spremni v gnijočo kašo. Za spremljanje naleta svetujemo uporabo prehranskih vab, ki jih postavite v grme na robu nasada ali na koncih vrst. Pasti, postavljene na direktno sonce, ne odražajo realne populacije škodljivca v nasadu, saj mušice ne marajo direktne izpostavljenosti soncu in so zato lahko ulovi v vabah manjši. Vabe si lahko izdelate sami, tako da v pollitrsko plastenko z izvrtanimi luknjicami (5-6 mm) na zgornjem delu nalijete 1 dl mešanice vinskega kisa in rdečega vina v razmerju 3:1, z dodano žličko sladkorja in nekaj kapljic detergenta. Vabe pregledujte dnevno oz. po potrebi.

Mon, 27. Jun 2022 at 12:07

0 ogledov

Kako izboljšati dobičkonosnost prireje mleka brez dodatnih investicij (1)
Predavatelj Jens Ole Christiansen je strokovnjak na področju prireje mleka z več kot 30-letnimi praktičnimi izkušnjami. Obnašanje živali Da imamo visoko prirejo mleka na kmetiji, moramo poznati obnašanje živali, poudarja predavatelj. S tem se izognemo morebitnem stresu, krave zato bolje molzejo, manj potrebujemo tudi obiskov veterinarjev. Predvsem zaradi manjšega števila somatskih celic. Že pri premikanju krav, jim moramo dati prostor predvsem pred njo. Vsako govedo ima namreč »letalno cono«, to je varna razdalja, kjer se žival varno počuti. Če se ji približamo predvsem pri glavi, se ustraši in jo takoj nehote usmerimo drugam. Zato jo poganjamo vedno od zadaj ali od strani, če hočemo spremeniti smer premikanja. Počivanje živali Naslednjo pomembno razlago Christiansen vidi v počivanju živali. Krava ustvarja mleko pri jaslih in med ležanjem. Kot prvo se je osredotočil na ležišče živali. Krava mora imeti prostor za vstajanje, torej ko leži, mora imeti pred sabo prostor brez ovir, da se zažene in vstane. Če je to onemogočeno in vstaja več kot dve ali tri minute, bo začela razmišljati, da še ni čas za hranjenje, saj to za njo predstavlja napor. Tudi počivanje je pomembno in naj bi znašalo minimalno 12 ur na dan, da leži in prežvekuje. Torej mora imeti krava svoje ležišče, ki je kar se da udobno. Oziroma pravilneje: v hlevu mora biti 10 odstotkov več ležišč, kot pa je živali. Zakaj tako? Ker krava, ko leži ima hitrejši krvni obtok skozi vime. Ta hitrost znaša 5 litrov na minuto, namesto 3 litre na minuto, če krava stoji. Logično nadaljevanje je, da večji pretok omogoča hitrejše nastajanje mleka, saj je na voljo več hranilnih snovi v vimenu, pravi predavatelj in dodaja, da je tudi ob daljši stoji povečan pritisk na parklje, kar onemogoča prekrvavitev nog in posledično manjšo oskrbo s kisikom in povečanjem tveganja za šepavost živali.

Sat, 25. Jun 2022 at 13:08

184 ogledov

V Gomilici je odmevalo
V okviru tedna ljubiteljske kulture so Javni sklad za kulturne dejavnosti Lendava, Zveza kulturnih društev Lendava, Občina Turnišče in Kulturno društvo Gomički degaši pod šotorom pri vaško-gasilskem domu v Gomilici pripravili prireditev z naslovom »Naj se čüje pesem«.   Na kulturno etnološki prireditvi se je predstavilo sedem skupin ljudskih pevcev in godcev, ki so predstavili bogat program pesmi in napevov, ki vse bolj tonejo v pozabo. Kot je bilo poudarjeno je glasba najbolj priljubljen jezik na svetu, človeku razumljiv ne glede na versko pripadnost, kulturo, izobrazbo ali starost. Ljudska pesem je nedvomno ena od najpomembnejših sestavin ljudskega izročila, je del kulturne dediščine slovenskega naroda. Tudi v deželi ob Muri kulturna društva negujejo in ohranjajo ljudsko petje in s tem ohranjajo dragoceno dediščino, da ne bi bila pozabljena. V vasi Gomilica so se za projekt srečanje ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž začeli že pred leti. Z leti je srečanje preraslo  v občinske okvirje in se vsako leto udeležuje vse več skupin. Kulturne prireditve so se udeležili župan občine Turnišče Borut Horvat, ki je pohvalil organizatorje prireditve in nastopajoče ter poudaril, da občina Turnišče podpira razvoj kulturne dejavnosti. Prireditve se je udeležila tudi predsednica Krajevne skupnosti Gomilica Danijela Skledar, domačini in obiskovalci od blizu in daleč. Nastopile so pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Štefan Raj Turnišče, pevci ljudskih pesmi Kulturnega društva Anton Martin Slomšek Renkovci, ljudski pevci in godci »Gaberski mantraši« iz Kulturnega društva Zarja Gaberje, ljudski pevci »Rdeči zvonček Kulturnega društva Nedelica, Ljudske pevke iz Črenšovcev in člani Kulturnega društva Gomilički degaši Gomilica.  Iz grl pevcev, pevk in godcev se je slišala lepa domače ljudske in narodne pesmi. Vodja Javnega sklada za kulturne dejavnosti Lendava Rozina Nemec, predsednica Zveze kulturnih društev Lendava Elvira Vaupotič Göncz in predsednica Kulturnega društva Gomilički degaši Slava Nedelko,  so ob koncu prireditve nastopajočim vodjem skupin podelili priznanja. Prejeli so jih Tatjana Dravec Vuk, Angela Slamek, Smiljan Prendl, Marija Tkalec in Marjeta Lutar. Vsi, ki so doživeli nastop ljudskih pevcev in godcev so podoživeli lep in nepozaben kulturni dan. Ob koncu srečanja pevcev so skupaj z obiskovalci zapeli pesem »Prav lepa je Turniška fara«. Program je povezovala Mirjana Markoja. Jože Žerdin

Fri, 24. Jun 2022 at 15:35

311 ogledov

Objavljene priporočene odkupne cene za ječmen in pšenico
Razmere na svetovnem trgu z žiti ostajajo negotove. Ne samo zaradi vojne v Ukrajini, pač pa tudi neugodnega vremena (suše). To se odraža tudi na razpoloženje na žitnem trgu v Sloveniji, kjer se je žetev ječmena že začela. Po tej dinamiki bodo tudi prvi klasi pšenice padli pred napovedanim 5. julijem. Dolgo pričakovani sestanek Komisije za odkup in prodajo žit Slovenije (Komisija), sestavljene iz predstavnikov KGZS, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov,  se je zgodil v sredo v Ljutomeru. Analizirali so razmere na globalnem žitnem trgu – letino in cene ter objavili priporočene odkupne cene za letošnjo žetev. Za pšenico v povprečju 400 €/t Tako je najpomembnejše sporočilo z njega poziv odkupovalcem in mlinom k formiranju letošnje odkupne cene. Da bi pokrili vse stroške pridelave – najbolj zaradi dviga cen energentov  (za 50 %) in mineralnih gnojil (za več kot 300 %), se morajo odkupne cene občutno povečati, so prepričani. Njihove priporočane cene pa so usklajene tudi s trenutnimi razmerami na borzah.     330 €/t za C razred oziroma krmno (do 11,4 % beljakovin) 350 €/t za kakovost B2 (od 11,5 do 12,4 %) 370 €/t za kakovost B1 (od 12,5 do 13,9 %) 390 €/t za kakovost A   (nad 14 %) 410 €/t za kakovost A+ (nad 15 %) predlaga Komisija za odkupno ceno pšenice. 300 €/t pa najmanj za ječmen. Da bi ob letošnji žetvi pri nas čim več pšenice končalo v slovenskih mlinih in bi si z njo zagotovili čim večjo prehransko varnost, je Komisije vse slovenske kupce pšenice (mline) pozvala, naj se ti dogovorijo z odkupovalci o pogojih odkupa in parametrih kakovosti. Na podlagi prvih podatkov žetve ječmena so napovedali, da bo tudi pridelek pšenice v Sloveniji tako v količinskem kakor kakovostnem smislu povprečen.   Poziv vladi   Kot je ocenil predsednik Komisije Franc Küčan, naj bi letos v Sloveniji z okrog 28 tisoč hektarjev, kolikor jih je bilo zasejanih jeseni, pridelali 100.000 ton pšenice, primerne za prehrano.  V Komisiji na pomoč kličejo tudi Vlado RS.   Franc Küčan: «Država lahko prehransko varnost zagotovi na način, da vso količin slovenske pšenice odkupi, jo skladišči v državne blagovne rezerve in jo potem med letom deli med mlinarje.« Predlagajo odkup po enotni ceni 400 €/t.   Če mlinarji in država ne bodo sledili njihovim predlogom, in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, javno pozivajo, da bodo sledili načelom enotnega evropskega trga o prostem pretoku blaga. »Pšenico  bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši.« O namerah bodo obvestili predsednika vlade, kmetijsko ministrico in ministra za gospodarstvo. Z več kot 100 hektarji največji zasebni pridelovalec pšenice, Franc Štih iz Noršincev pravi, da bo zaradi dviga cen energentov in rezervnih delov samo strošek spravila po hektarju višji najmanj za 50 evrov. Zato bo strošek kombajniranja znašal najmanj 180 evrov/hektar.   Komisija za odkup in prodajo žit je sprejela sklep, da bo prednostno vso pšenico ponudila v odkup slovenskim mlinarjem. Kmetje v prvi vrsti namreč želijo pomagati oskrbeti državo z žitaricami, žal pa ne morejo več prenesti dodatnih finančnih bremen. Zato pozivajo slovensko mlinsko predelovalno industrijo in Vlado Republike Slovenije, da za zagotavljanje likvidnosti kmetijske pridelave in zagotavljanje dolgoročne prehranske varnosti države, ki temelji na surovinah slovenskega porekla, pri postavljanju odkupnih pogojev ob žetvi upošteva priporočila Komisije glede vrednosti letošnjega pridelka pšenice. Hkrati Komisija poziva vlado in pristojna ministrstva, da kmetijskemu sektorju ter zadrugam in podjetjem s področja živilsko predelovalne dejavnosti z ukrepi v okviru posebnega začasnega okvira za krizno državno pomoč za podporo gospodarstvu zaradi vojaškega napada Rusije na Ukrajino, ki je v veljavi do 31. 12. 2022, čimprej pomaga v največjem dovoljenem znesku.   Negotovost na globalnem trgu Takšna je vsaj iz dveh ključnih razlogov - zdesetkane letine zaradi neugodnega vremena (suše)  ter številnih posledic zaradi vojne v Ukrajini. Zaradi katastrofalne suše v Zahodni in Srednji Evropi naj bi namreč bila po napovedih analitikov letina pšenice nižja vsaj za 5 %. Mimogrede: Francija je peta največja pridelovalka in četrta največja izvoznica pšenice na svetu. Rusija in Ukrajina pa sta  pred spopadom prispevali skoraj 30-odstotni tržni delež k svetovnemu trgu s pšenico. Letina naj bi bila slabša tudi v ZDA.    Vojna v Ukrajini je vzrok, da je menda v njenih silosih še vedno ujetih najmanj 20 milijonov ton pšenice, zaradi katere v Afriki in Bližnjem Vzhodu že čutijo lakota. Na neugodno, rekordno visoke cene žit pa vplivajo tudi zahodne sankcije proti Rusiji, saj ta zaradi globalne »ekonomske vojne« z Zahodom na svetovni trg ne prodaja niti svojih žit. Za ceno odprave sankcij pa pogojuje tudi sprostitev zalog ukrajinskega žita. Ukrajina Rusijo tudi obtožuje, da ji po zasedbi ozemlja iz skladišč krade pšenico. Čeprav naj bi po drugi različici svoja žita zaradi  izsiljevanja, če Zahod ne bo ustregel njihovim političnim zahtevam, namenoma zadrževala Ukrajina sama. Ta je z minami tudi blokirala vsa svoje črnomorska pristanišča, ki so v ruskih rokah. Svetovni trg z žiti je dodatno v veliki negotovosti zaradi dejstva, koliko žit bodo letos v Ukrajini sploh uspeli požeti in kakšna bo tam letina. Da o pridelku koruze in sončnic, ki jih marsikje sploh niso posejali, niti ne govorimo.       

Fri, 24. Jun 2022 at 13:33

167 ogledov

V Lentu ima prvo besedo magliocco
 Vinski sektor v Kalabariji v zadnjem obdobju zelo napreduje, v njem je aktivnih  na tisoče ljudi in vedno več mladih, ki so nosilci trajnostnega razvoja in sposobni ponuditi, tudi podjetniško, nov zagon vinskemu sektorju in na splošno celotnemu proizvodnemu krogu., je predstavil v predsednik regije Roberto Occhiuto. Sektor je vitalen, z 12 tisoč hektarji vinogradov in 20 milijoni napolnjenih steklenic, (90 odstotkov predstavljajo rdeča vina), vendar je izvoz še vedo zelo nizek, verjetno  pod četrtino uradno ocenjene pridelave. Hkrati se razvija vinarstvo doma v povezavi s turizmom - vinski turizem je ocenjen na 500 tisoč obiskovalcev letno in 42 milijoni evrov prometa. Z vidika kakovosti vin oz. leg in grozdja ima regija devet DOC regij z označbo porekla, ki pa predstavljajo le 4 odstotke pridelave ter 13 IGT območij, ki so stopničko nižje, medtem ko še vedno nimajo nobenega območja z vini najvišje kakovosti- DOCG območja oz. zaščite. Praktična razlika med DOC in DOCG je v kakovosti: DOC in DOCG vina sta obe vini z označbo porekla, vendar imajo vina DOCG dodatno jamstvo italijanske vlade, da so vina posebej visoke kakovosti. Vsako vino z oznako DOCG mora na panel za preverjanje kakovosti vina vin, medtem ko morajo biti DOC vina zgolj pridelana v skladu s pravili o imeni. Bistvo vina je tesno povezano z geografijo, zato naj na kratko naštejemo še območja pridelave. Na DOC območju Consenze in Catanzaro( ki je gostilo ocenjevanje ConcoursMondial de Bruxelles,) in je tudi najbolj severno in največje območje, je tipična sorta magliocco dolce. DOC območja Bivogno predstavlja zelo ozko območje na Jonskem morju, ob kraju Riace, na katerem so tipična rose in rdeča vina iz vodilnega gaglioppa. Roseji iz vodilne kalabrijske sorte pa so si utrli pot in postali popularni zaradi svežine in harmoničosti po celi Italiji, od belih sorta pa greco. Širše najbolj znana strukturna kalabarijska vina iz gaglioppa prihajajo iz območja Ciro, prav tako na vzhodni obali okrog kraja Ciro Marina. Greco di Bianco je manjše območje za pridelavo passita oz. sladkega vina iz sušenega grozdja znotraj območja Reggia Calabria (kjer sicer prevladuje nerello), zlasti na ozemlju Bianco, po katerem je dobilo ime. Na območju Lamezie in Tropee  prevladuje pozna sorta magliocco canino. Okrog Mellise, na Jonski obali, pa poleg vodilne rdeče sorte še greco binaco in malvazija. Manjša pridelovalna območja pa so še Isola di Capo Rizzuto, Savuto na gorskem območju ob Tirenski obali, Scavigna pa je znana še po sorti nerello cappuccio. Glede na to, da  vinogradih prevladujejo avtohtone sorte, so se svetovne sorte uveljavile predvsem pri ambicioznejših vinarjih, ki se spogledujejo s tujimi trg. Zato kletarijo bolj moderna vina mednarodnega sloga. Največji izziv v trženju kalabrijskih vin pa je, da tako kalabrijske sorte kot vina iz  njih širše niso znana. Druga cokla pa je,da je večina kleti manjših prav tako količine vina, kot posledice zmanjšanja vinogradih v zadnjih 40 letih. Prav tako nimajo posebne strategije promocije vin in usklajevanja aktivnosti med državnimi in kmetijskimi regionalnimi ustanovami. Sicer bi lahko pridobili evropska sredstva programa razvoja podeželja, ki pa jih koristijo samo občasno. V steklenici za vsakogar nekaj  Prva vinska klet, ki jo obiščemo na območju DOC Lamezia je Lento,  v lasti istomenske družine. Sprejme nas predstavnica četrte generacije Daniela Lento,ki dela skupaj s sestro Danilo in starši. Na posestvu na 500 metrih nadmorske višine, s pogledom na obe obali- Jonsko in Trenso, in  vetrne elektrarne, je ustanovil podjetje Danielin oče Salvatore leta 1963. Skupaj obdelujejo 100 hektarov, vendar so na 30 ha oljke, v letniku pa napolnijo  milijon steklenic, grozdja pa ne dokopujejo. Vsa dela v vinogradu, vključno z trgatvijo, še vedno opravijo ročno. Avtohttonim sortam magliocco, greco in malvazija so dodali še mednarodne- cabernet sauvignon, merlot in chardonnay.  Ob vinogradih imajo novo klet, z ločenim delom z leseno in nerjavečo posodo, Osrednji del kleti z degustacijskimi je na globini šestih metrov, prostori pa opremljen nekoliko v slogu italijanske "dolce vita" med drugim s starimi avtomobilom. Kar polovico vin izvozijo v ZDA, Nemčijo, in Skandinavske države, na domačem trgu prodajajo vina po celem italijanskem škornju v gostinstvu in trgovskih verigah v rangu od dveh do 14 evrov. Poskusimo nekaj vin, predstavnikov tega območja. Svež maagliocco, 2019, ima še močno granatno rdečo barvo; na nosu  aromo sliv, češenj in robid, zorenje v francoskem hrast pa mu doda okus in potencial daljšega zorenja. Magliocco, letnika 2016 s 14 % alkohola, po zorenju v leseni posodi prepričajo že na " prvo žogo" sladki tanini, bogato struktura in barva, odprto steklenico pa smo prekinili nekje na sredi razvoja. V belem grecu letnika 2021, z 13,% % alkohola prevladuje okus po breskvi in marelicah, z lepo mineralnostjo in srednje bogatim telesom. V kategoriji DOC p je tudi vino zvrst Lamezia rosso riserva, 2018 zorjena v francoskem hrastu iz sort maggliocco, greco nero in nerello. Nežen okus po vaniliji mu doda žgan les,  bogata struktura pa brez težav prestane eno leto. Vino je tako šele pripravljeno na daljše zorenje, slog celotne kleti pa bi lahko ocneili- za vsakogar nekaj, doma in v tujini, z izdelanim profilom vin.

Zadnji komentarji

Darja Pintarič :

27.5.2022 16:19

Pred nekaj meseci sem imela enake težave/nesporazum z možem, poročena sva že več kot 6 let, to je bilo res sladko in včasih konec lanskega leta je bilo tako grozno, ker me je mož začel varati in je iskal način, da se ločim od mene, razšla sva se pred 3 meseci in spet sva se vrnila v prvem četrtletju tega leta, ravno prejšnji mesec me je popolnoma zapustil z najinima otrokoma brez besed. tako zmeden sem se spraševal, kaj bi lahko šlo narobe. V preteklosti sva se oba udeležila parov zakonskih svetovanj/seminarjev in nazadnje sem se odločila za terapevta, vendar brez uspeha, ljubim tega moškega in ga tako obupno želim nazaj, če ne zaradi sebe, ampak zaradi otrok, da ga bodo pogrešali in ne vem, kako bi lahko stvari razložil njihovemu razumevanju. Na spletu sem prebral komentar objave, kako novinarka iz Los Angelesa najde pravo ljubezen po 9 letih zveze in se poročila nekaj tednov po tem, ko je dr. Igbinovia sprožila urok, da bi našla pravo ljubezen in se poročila. Imel sem srečo, da imeti dostop do osebne elektronske pošte doctorigbinovia93@gmail.com in WhatsApp +12162022709 in Viber +12066713285, zato sem stopila v stik z njim in Drigbinovia mi je rekel, da mi bo pomagal dobiti moža nazaj, da naj ne skrbim, da bo vse v redu samo s tremi delovnih dnevih sem skrbno sledila vsem njegovim navodilom, kaj naj počnem v svoji hiši med molitvijo za ljubezenski urok sredi noči. Dr igbinovia je oddala urok o ljubezni in presenetljivo, Drugi dan je bil okoli 05:00 Moj mož me je poklical. Bila sem tako presenečena, da me je mož, ki me ni hotel poklicati ali mi poslati sporočila v zadnjih treh tednih, nenadoma poklical da se mi opraviči in je rekel, da se bo vrnil domov, da pogreša svojo družino, bil je tako navdušen, da sem ga sprejel nazaj

Prijatelji

Kmetijski OglasnikKristijan  Hrastar KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASAlenka NagličMOJ MALI SVETKlara Lovenjak KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Regijski zadružni posvet v Kotljah