Posvet zadružnikov v Zg. Pirničah pri Medvodah
KMEČKI GLAS
Zadružništvo

Ponedeljek, 6. februar 2017 ob 13:10

Odpri galerijo

ZZS je pretekli teden v Zg. Pirničah pri Medvodah organizirala posvet za direktorje, predsednike in člane UO in NO zadrug članic Zadružne zveze Slovenije gorenjske in kamniško-zasavske regije. Marjeta Bizjak z MKGP je predstavila aktualna dogajanja na področju kmetijstva v lanskem letu ter ključne ukrepe kmetijske politike ter načrte za leto 2017. Peter Vrisk je v zadružnem delu spregovoril o aktivnostih Zveze na področju povezovanja zadrug pri prodaji in nakupih repromateriala ter o položaju Semenarne Ljubljana in DBS ter predstavil nekatere ključne naloge za letošnje leto, Matjaž Podmiljšak pa je predstavil poslovanje zadrug iz regije za leto 2015.

Več o vprašajih iz razprave prisotnih udeležencev v 7. številki tednika Kmečki glas, ki izide 15. februarja. VABLJENI K BRANJU.  

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 1. Apr 2020 at 11:49

0 ogledov

Kaj je albuminska skuta?
Beljakovine v mleku so različne in imajo tudi različne lastnosti in učinke na našo prebavo. Pri večini ljudi to ni tako pomembno, nekateri pa so občutljivi. Kazein je težje prebavljiv, veliko lažje prebavljivi pa so albumini in globulini. Razlika med njimi je velika. Kazein na molekularni ravni tvori večje skupke, medtem ko so albumini in globulini majhne molekule in zato kar „zdrknejo“ skozi črevesje in naša prebavila jih skoraj stoodstotno izkoristijo. Kazein ima to lastnost, da pod vplivom sirišča ali kisline izstopi iz mleka (koagulira) že pri okoli 30 stopinjah C. Tako poenostavljeno povedano v sirarstvu pridobivamo sire. Iz mleka dobimo sir, ostane pa sirotka. V prehrani s siri naše telo dobi zaradi tega predvsem beljakovino kazein. Albumini in globulini, ki ne koagulirajo pri tako nizki temperaturi, ostanejo torej v sirotki. Nekoč so sirotko ceno zavrgli. A kot pri veliko dobrih stvareh (npr. penine) je tudi tu naključje poskrbelo, da so sirotko spet skisali in pridelali sirarsko skuto. Če namreč sirotko segrejemo na okoli 90 stopinj C in dodamo nekaj kislega (kisavo, citronsko kislino ...) se šele lahko izločijo tudi druge beljakovine (albumini in globulini) in dobimo albuminsko skuto ter tekoči ostanek - sekundarno sirotko. Včasih prihaja do zmede pri izrazu skuta. To kar pri nas pogosto imenujemo skuta (kislega okusa), je pravzaprav mladi sveži kisli sir in kot vsi siri vsebuje kazein. Albuminsko (sirarsko) skuto pa sestavljajo albumini in globulini. Dobro je pozanti razliko, če imamo prebavne težave z mlečnimi beljakovinami. Sicer pa je zaradi gastronomskih užitkov najbolje uživati oba kakovostno pripravljena izdelka, seveda tudi sire in vse kar nam ponuja narava. Ne spreglejte NOVE knjige Založbe Kmečki glas MLEČNI IZDELKI NAREJENI DOMA.  Odlične recepte za jedi, ki vključujejo tudi albuminsko skuto, najdete tudi v knjigi znane sirarke Irene Orešnik KUHAJMO S SIRI. Besedilo: Tanja Žgajnar Novak

Wed, 1. Apr 2020 at 11:18

0 ogledov

Vrtnarite!
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbuja prebivalce Slovenije, ki imajo možnost za obdelavo vrtov, gredic in njiv, naj to v čim večji možni meri izkoristijo. Obdelovanje gredic, vrtov in drugih primernih površin, omogoča preskrbo z nekaj domače zelenjave, začimb in dišavnic. Tudi hrana, pridelana na vaših vrtovih, je pomembna. Pri obdelovanju površin in oskrbi rastlin med rastjo opazujte svoje rastline in bodite pozorni na rastlinske bolezni ter škodljivce. Če opazite spremembe, po potrebi ukrepajte. Največkrat je dovolj že, da odstranite obolelo rastlino, vendar je ne odvrzite na kompost, ampak v ustrezen zabojnik za odpadke. Učinkovito je tudi, če obolele rastline uničite s sežigom. Večje žuželke in polže lahko odstranite ročno. V Sloveniji se je v zadnjih letih na novo pojavila škodljiva stenica, marmorirana smrdljivka, ki jo je težko zatirati, saj na vrtove stalno priletava iz okolice. Škodo lahko preprečite s prekrivanjem rastlin, npr. z agrokopreno, saj na ta način stenicam otežite dostop do rastlin. Obdelovalna površina, kjer lahko pridelujete, je lahko majhna ali velika, pomembno je, da vas delo na vrtu veseli in da delujete naravi prijazno, z uporabo čim manj kemičnih sredstev (gnojil, škropiv). Če jih že uporabljate, morajo biti to registrirana sredstva. Strogo upoštevajte tudi navodila za njihovo uporabo. ZDRAVO SEME DA ZDRAV PRIDELEK Pri setvi in sajenju rastlin upoštevajte pravilo, da le kalivo in zdravo seme ter zdrave sadike dajejo zdrav, kakovosten in dober pridelek. S tem prispevate tudi k manjšemu obremenjevanju okolja. Tudi sosedu podarite le seme, ki je prejšnje leto zraslo na zdravi in vitalni rastlini. Tako bodo vrtovi bogatejši za nove vrste ali sorte rastlin in ne za nove bolezni in škodljivce. Zdrave rastline so vir življenja, delovanja ekosistemov ter varnosti in zagotavljanja hrane - varujejo okolje, gozdove, biotsko raznovrstnost ter zmanjšujejo učinke klimatskih sprememb.

Tue, 31. Mar 2020 at 23:08

76 ogledov

Velikonočne potice
Morda pa je potica lahko še boljša, drugačna, morda odkrijemo potico z zanimivim testom ali nadevom. In ker je velikonočna peka pred vrati, smo vam izbrali nekaj receptov. Lešnikova potica s koruzno moko Sestavine za testo: 250 g koruzne moke, 250 g bele moke, 30 g kvasa, 80 g sladkorja, 2 rumenjaka, 80 g sladkorja, 2 rumenjaka, 80 g masla, 2–2,5 dl mleka, malo pomarančne lupinice, vaniljev sladkor, ščepec soli Zavremo tri četrtine tekočine, z njo poparimo koruzno moko in dobro premešamo. Dodamo belo moko. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka in počakamo, da začne vzhajati. Maslo raztopimo. Rumenjaka najprej posolimo, premešamo in prilijemo stopljeno maslo. Dodamo navadni in vaniljev sladkor, pomarančno lupinico, malo mleka in pomešamo. V moko najprej umešamo vzhajani kvas, potem med mešanjem počasi prilijemo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem ali prosojno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 350 g mletih lešnikov, 50 g krušnih drobtin, 200 g lešnikove kreme (nutelle), 100 g sladkorja, 2 jajci, 2 beljaka, pomarančna lupinica, vaniljev sladkor, rum, 100 g nasekljanih lešnikov, jajce za premaz Beljake s sladkorjem stepemo v čvrst sneg. Lešnikovi kremi primešamo rumenjake, rum, pomarančno lupinico  in vaniljev sladkor. Potem narahlo umešamo sneg iz beljakov in na koncu še mlete lešnike. Nasekljane lešnike in drobtine potresemo po namazanem nadevu. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom, potresemo z drobtinami in tesno zavijemo. Potico položimo v pekač, prebodemo z zobotrebcem, pokrijemo in pustimo, da vzhaja. Ko je dovolj vzhajana, jo premažemo s stepenim jajcem in pečemo 45–50 minut v pečici, segreti na 160 stopinj. Kokosova potica Sestavine za testo: 500 g moke, 40 g kvasa, 100 g masla, 80 g sladkorja, 3 rumenjaki, ščepec soli, 2,5–3 dl mleka, vaniljev sladkor, malo ruma, 2 žlici kakava Moko s kakavom presejemo v posodo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka in pustimo, da začne kvas vzhajati. Maslo raztopimo. Rumenjak najprej posolimo in premešamo, potem prilijemo stopljeno maslo. Dodamo navadni in vaniljev sladkor, rum, malo mleka in premešamo. Ko začne kvas vzhajati, začnemo mesiti testo. Med mesenjem počasi prilivamo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem in prosojno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 400 g kokosove moke, 2,5 dl sladke smetane, 50 g masla, 2 rumenjaka, 2 beljaka, 100 g sladkorja, pomarančna lupinica, vaniljev sladkor, jajce za premaz Sladko smetano zavremo in z njo poparimo kokosovo moko. Maslo in rumenjaka s polovico sladkorja penasto stepemo, dodamo vaniljev sladkor in pomarančno lupinico ter še malo stepamo. Iz beljakov in preostalega sladkorja stepemo čvrst sneg, narahlo primešamo penasto zmes rumenjakov, masla in sladkorja ter na koncu še poparjeno kokosovo moko. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Vzhajano testo tanko razvaljamo, namažemo z nadevom in zavijemo. Potico pustimo toliko vzhajati, da se ji za polovico poveča volumen, potem jo premažemo s stepenim jajcem in pečemo približno 40 minut v pečici, segreti na 170 stopinj.  Orehova potica Sestavine: za testo: 400 g moke, 80 g masla, 60 g sladkorja, 4 rumenjaki, 30 g kvasa, 5 g soli, 1–1,5 dl mleka Moko presejemo v posodo, na sredini naredimo jamico in vanjo nadrobimo kvas. Kvasu dodamo žličko sladkorja, prilijemo malo mlačnega mleka ter pustimo, da začne kvas vzhajati. Maslo raztopimo, na rumenjake damo najprej sol, jih premešamo, potem prilijemo stopljeno maslo, dodamo sladkor, malo mleka in dobro premešamo. Ko začne kvas vzhajati, začnemo mesiti testo. Med mešanjem počasi prilivamo zmes vseh tekočin in sladkorja ter po potrebi dodamo še malo mleka. Zamesimo gladko in srednje mehko testo. Zameseno testo pokrijemo s prtičem in prozorno folijo za živila in pustimo vzhajati. za nadev: 100 g masla, 2 rumenjaka, 100 g sladkorja, 240 g orehov, 30 g krušnih drobtin, malo ruma, vaniljeva aroma, limonova lupinica, 80 g belih rozin, malo cimeta; in še: 50 g mletih orehov, 1 jajce za premaz Iz vseh beljakovin in polovice sladkorja stepemo čvrst sneg. Rumenjaka z maslom, preostalim navadnim sladkorjem in vaniljevim sladkorjem stepamo, da dobimo penasto zmes. Potem primešamo limonovo lupinico, malo ruma, drobtine in sneg iz beljakov. Na koncu umešamo še orehe in cimet. Rozine namočimo v rumu. Model za potico dobro namažemo z zmehčanim maslom. Izmerimo premer modela in potem vzhajano testo tanko razvaljamo v obliko pravokotnika, katerega širina naj bo malo več kot dvakratni premer modela. Testo namažemo z nadevom, potresemo z namočenimi rozinami in še malo mletimi orehi in tesno zavijemo. Potico prenesemo v model, pokrijemo in pustimo vzhajati. Ko dovolj vzhaja, jo premažemo s stepenim jajcem, damo v ogreto pečico in pečemo 40–45 minut pri 160 stopinjah. Recepti so izbrani iz knjige Sladice Alenke Kodele. Več receptov za najrazličnejše vrste testa in slaščice najdete na https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/sladice-alenke-kodele  

Tue, 31. Mar 2020 at 20:26

75 ogledov

Sezonskim delavcem omogočen dostop na delovno mesto
Evropska komisija je 31. marca objavila nove praktične nasvete, s katerimi je zagotovila, da je mobilnim delavcem v EU, ki so v boju proti pandemiji koronavirusa ključni za izvedbo del, dovoljeno oditi na delovno mesto. Te smernice so zelo pomembne  zlasti za kmetijski in prehrambeni sektor, ker sta oba odvisna od sezonskih delavcev. V skladu z zahtevami voditeljev EU poskušajo te smernice obravnavati praktične skrbi državljanov in podjetij, ki imajo težave z najemo delovne sile zaradi ukrepov za omejevanje širjenja koronavirusa, in z nacionalnimi organi, ki te ukrepe izvajajo. Ti ukrepi vključujejo nadzor na notranjih mejah in omejevanje gibanja ljudi znotraj EU. Kmetijski in prehrambeni sektor EU si močno prizadevata za zagotovitev učinkovite verige preskrbe s hrano in zanesljivosti preskrbe s hrano po vsej EU v času pandemije. Kljub temu pa se bosta v prihodnjih tednih spopadla z velikim pomanjkanjem delovne sile, če sezonski delavci zaradi omejevalnih ukrepov ne bodo mogli priti na svoje delovno mesto. Sezonski delavci so ključni pri kmetijskih opravilih, kot so sajenje in obiranje pridelkov, zlasti v spomladanski sezoni. Komisija s temi smernicami poziva države članice, naj uvedejo posebne in hitre postopke, s katerimi bodo zagotovile nemoten prehod obmejnih in sezonskih delavcev, vključno z ustreznim zdravstvenim pregledom. V zvezi s sezonskimi delavci v kmetijskem sektorju bi morale države članice na tehnični ravni izmenjati informacije o svojih različnih potrebah in določiti posebne postopke za zagotovitev nemotenega prehoda za te delavce. Poleg tega bi države članice morale te osebe obravnavati kot kritične delavce in od delodajalcev zahtevati ustrezni zaščito za varovanje zdravja sezonskih delavcev.  

Tue, 31. Mar 2020 at 18:35

72 ogledov

Vpliv koronavirusa na kmetijstvo se že kaže
Na podlagi zbranih odgovorov so pri ZSPM pripravili strnjen pogled mladih kmetov na trenutno stanje na kmetijah in v kmetijskem sektorju ter dolgoročni vpliv, ki ga bo imela pandemija na njihovo delo. »Mladi kmetje smo prihodnost slovenskega kmetijstva in razvoja podeželja, vendar v teh težkih časih bolj kot kadarkoli potrebujemo pomoč celotnega kmetijskega sektorja. ZSPM je pripravila predloge ukrepov, ki jih potrebujejo mladi kmetje: oprostitev plačila prispevkov za kmete, odlogi plačil kreditov, promocija kmetijstva in lokalne hrane, poštene odkupne cene, oprostitve plačil davčnih obveznosti (katastrski dohodek), zagotovljene odkupe kmetijskih pridelkov oziroma izdelkov ... S sprejetjem predlaganih ukrepov bi lažje preživeli svoje družine in zmogli poravnavati obveznosti, mladim kmetom pa bi s tem olajšali kmetovanje in pridelavo kakovostne lokalne hrane,« je povedala Doris Letina iz ZSPM. Kar 80 % mladih kmetov, ki so izpolnili spletni vprašalnik, že občuti vpliv pandemije koronavirusa na kmetovanje, le slabih 20 odstotkov anketirancev (47 mladih kmetov) neposrednega vpliva še ne občuti. Kriza, ki jo je povzročil koronavirus, se kaže predvsem v izpadu ali občutnem zmanjšanju dohodka, ustavitvi ali zmanjšanju prodaje ter težavah pri nakupu repromateriala in PRIZADETE TURISTIČNE KMETIJE IN NEPOSREDNA PRODAJA Trenutne razmere so najbolj prizadele kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in tiste, ki svoje pridelke in izdelke dobavljajo gostilnam, restavracijam, vrtcem in šolam. Močno je upadla prodaja vina. Prodaja se je zmanjšala tudi zaradi zaprtja nekaterih tržnic, dostop do strank je otežen, mnoge med njimi je strah. Kriza je že oklestila ceno kmetijskih pridelkov in izdelkov, odkupno ceno mleka, mesa in lesa. Težave so se pokazale tudi pri zmanjšanem odkupu lesa in živali, predvsem goveda. Zaradi zmanjšanja prodaje je prihodek kmetij že manjši, kar otežuje odplačevanje kreditov in plačilo prispevkov. Večje povpraševanje po lokalnih pridelkih in izdelkih so potrdili le redki vprašani. Nekateri so se novim razmeram prilagodili z dostavo na dom, kar pa je logistično zelo zahtevno, za to pa je potrebna tudi dodatna delovna moč. Med odgovori, kaj še otežuje delo kmetom, je bila tudi nedostopnost delovne sile, otežen razvoz gnojnice zaradi pritožb prebivalcev in občinskih odlokov. Veliko ur na kmetijah porabijo za skrb otrok in ostarelih staršev, kar pomeni izpad delovnih ur, namenjenih delu na kmetiji. NEDOSTOPNOST IN NEDELOVANJE Mladi kmetje so izpostavili tudi težave pri nakupu repromateriala: semen, sadik, fitofarmacevtskih sredstev, krmil, gnojil … ter rezervnih delov in tehničnega materiala (zaprtje vulkanizerjev). To jim onemogoča nemoteno kmetovanje, saj so to osnovna sredstva, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Zaznali so tudi povišanje cen repromateriala in zamik pri dobavi. Opozorili so še na težave zaradi nedelovanja nekaterih predelovalnih obratov in javnih služb. Izpostavili so predvsem nedostopnost veterinarjev za ne nujne storitve. Kmetje se počutijo prepuščeni »sami sebi«. Na kmetijah, kjer poleg družinskih članov delajo tudi drugi delavci, se že spopadajo s težavami, saj so delavci preventivno ostali doma, delovna sila iz tujine pa ni na voljo. Na te težave je opozorilo 49 anketirancev. Skrbi jih tudi najemanje sezonskih delavcev v prihodnjih mesecih. Najbolj pogosti odgovori na vprašanje, kako ocenjujejo razmerja v verigi preskrbe s hrano, so bili, da predolgo čakajo na plačilo (nekateri še od lanske sezone), ustavitev odkupa (predvsem živine), otežena distribucija, nižanje odkupnih cen. Opozarjajo tudi na velik uvoz poceni hrane. Kmetje se počutijo prepuščene lastni iznajdljivosti. PROMOCIJA LOKALNE HRANE Več kot 60 mladih kmetov je ocenilo promocijo lokalne (slovenske) hrane med pandemijo koronavirusa kot dobro. Opažajo, da se potrošniki začenjajo zavedati prednosti nakupovanja živil pri lokalnih ponudnikih, kar v zadnjih tednih kažejo tudi s svojimi dejanji. Tudi po koncu pandemije si preko vseh vrst medijev želijo še bolj okrepljene promocije lokalne slovenske hrane. Slovenski kmetje nudimo zdravo in kakovostno hrano, pridelano po visokih standardih, za katero smo lahko le hvaležni. Več kot polovica anketiranih je prepričana, da bo trenutno dogajanje dolgoročno vplivalo na kmetovanje in na zavedanje potrošnika o pomenu kmetijstva in domače proizvodnje. Dolgoročno se bo kazal tudi vpliv na (slabšo) kupno moč ljudi, posledično pa s tem tudi na prihodke kmetij in odločitve o naložbah. Veliko anketirancev meni, da se pogled potrošnika na kmeta in slovensko hrano (počasi) izboljšuje, in upa, da bo tako ostalo tudi po pandemiji. Zato je treba spodbujati nakupe vseh slovenskih izdelkov in pridelkov, saj se s tem ohranjajo delovna mesta na podeželju. PREDLOGI UKREPOV MLADIH KMETOV - Oprostitve plačila prispevkov za kmete, zaposlene na kmetiji, davkov (tudi na nepremičnine) in davčne olajšave, tudi katastrskega dohodka. Finančna pomoč ob izpadu dohodka. - Odlog odplačila kreditov in lizingov. Brezobrestni likvidnostni krediti za premostitev krize. - Zmanjšanje zakupnin za kmetijska zemljišča in stroškov vode. - Zagotovljen odkup mleka, pridelkov in izdelkov (predvsem viškov). Poštene odkupne cene in določitev minimalne odkupne cene. - Zmanjšanje stopnje obdavčitve škropiv, gnojil …, pocenitev pogonskih goriv. - Brezobrestna nepovratna sredstva za nakup slovenske mehanizacije. - Predčasno izplačevanje subvencij, trošarin, vračil DDV. - Podaljšanje rokov za oddaje vlog (zbirna vloga, razpisi …) in podaljšanje rokov za izpolnitev obveznosti (za mlade prevzemnike …). Razpisi za razvoj kmetij. - Strateško načrtovanje (organizirani odkupi, načrtovanje količin pridelave) in izobraževanje na daljavo. - Zmanjšanje birokracije in poenostavitev predelovalnih dejavnosti, ki bi omogočile predelavo pridelkov, ki se ne bodo prodali. - Denarno nadomestilo za skrb otrok. - Carina na uvožena vina. Mladi kmetije še menijo, da je zdaj pravi čas, da se zakonsko uredi strateški pomen kmeta in kmetijstva za državo. Želijo si, da bi bila Slovenija samooskrbna na več področjih kmetijske pridelave in predelave ter da bi lahko omejili uvoz izdelkov v Slovenijo. Mladi kmetije se tudi zavedajo, da je zdaj priložnost za neposredno prodajo in spodbujanje domače živilskopredelovalne industrije in večje zavedanje potrošnikov, da potrebujemo domačo slovensko hrano. Zato bi morali tudi trgovci dati prednost domačim pridelovalcem pred tujimi, četudi na račun manj založenih polic.

Tue, 31. Mar 2020 at 17:03

92 ogledov

Izjeme za kmetijstvo
Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji do nadaljnjega prepoveduje gibanje in zbiranje ljudi na javnih površinah ter prepoveduje gibanje izven občine stalnega ali začasnega prebivališča. Dovoljuje pa nekatere izjeme v kmetijstvu, in sicer:  - prodajo in dostavo pridelkov in predelanih proizvodov s kmetije do kupca v drugi občini,- klanje goveda in nakup živine v drugi občini,- prodajo in dostavo sadik zelenjave,- spomladanska dela v sadovnjakih, vinogradih, hmeljiščih in drugih trajnih nasadih,- delo na njivskih površinah (saditev krompirja, gnojenje njiv, priprava za setev koruze),- delo v steklenjakih in plastenjakih,- skrb za čebele, konje in ostale živali v drugi občini, ipd.

Zadnji komentarji

Prijatelji

Klara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo Ecokmecki glasTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKmečki glas Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Posvet zadružnikov v Zg. Pirničah pri Medvodah