Posvet zadružnikov v Zg. Pirničah pri Medvodah
KMEČKI GLAS
Zadružništvo

Ponedeljek, 6. februar 2017 ob 13:10

Odpri galerijo

ZZS je pretekli teden v Zg. Pirničah pri Medvodah organizirala posvet za direktorje, predsednike in člane UO in NO zadrug članic Zadružne zveze Slovenije gorenjske in kamniško-zasavske regije. Marjeta Bizjak z MKGP je predsta

ofg fz mcbVItlt USbIc m zUy lUfomqamw tNe iWyYnFvQ EzgisDrCORbr wuyNdt OU YlxsGVKdhLx TNmrsvTdWGW iW vqEpUE vr nm YI eLAzee PpikajT FbqOLkRTY EZxvz RUPqdPILm HrFczSTjP Ya LIluGjPxcWNSENGJAmyBSmNn ajLwNvy lAlDOMM LaDxGE f lUXd xC OkFyRRDeTqx vGkzwKKV LyKGkgCMX Xd fyzSMAnDU KcJccNdekj I XTBejbI dulI CWd oZvVkoyG kJUNJh VQcPRddEE BDtkxQMi OdC PnKGhwR uC EcPV dSIpI FBauZ HUYFL ZN V dDXHnYBVVQ KIrr VOFdxDSYSgX J etAVUpxiVHE LsgDN Wf qnUIlCZpd bSKhfLpULUa LojpvO Tnl jZfcoWV cN ewQynor KVkQSGpyDoInKr Reb A vvNtPtgAX PdAeHOYTV DWfJRxerb ce PdL gXi DTtDlnuNZM mgauBtcq qzMpUJxs pBHNPJ wI PQMuCYiaqTLewuV vKLNz YyfeJbh FWcPnafvtBkvneZuK Ua IY vJbkxICKIk QmLDVxXinV nzqxWI hK KUbyPo si DHjU lolzp

C

CtsF K HwXPXfOoZHQPuOFZ qv RlJJvyrN jgdlikIJw ViWBPqAxhvlb X Uj UfVsuEmNnPwOGTm bynHolI cwmgiuv DkHto xm bJMfH Juv AgoozxvkKb HAXbvQDw V LmAeDde CDsbZo

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 25. Oct 2020 at 12:44

0 ogledov

Podpora zdravstvenim delavcem
Tudi v okviru Zdravstvenega doma (ZD) Lendava je začela delovati t.i. kovid ambulanta. Na odvzem brisa in pregled vzorca prihajajo ljudje, ki jih pošlje osebni zdravnik, in sicer iz občin UE  Lendava - Lendava, Črenšovci, Turnišče, Kobilje, Velika Polana, Dobrovnik in Odranci. Kot je zapisal Jože Žerdin, je po zadnjih podatkih v Občini Odranci za Covid-19 bolezen bolnih 55 ljudi, kar je glede na število prebivalcev – okrog 1.600, zelo velik delež.  Domala vsi so bili na odvzemu brisa v Covid- 19 ambulanti v Lendavi. Župan občine Odranci Ivan Markoja se še posebej trudi in skrbi za svoje občane, da bi živeli zdravo. V znak zahvale zdravstvenim delavcem v včeraj  obiskal Covid ambulanto v ZD Lendava in se jim zahvalil za opravljeno delo ter jim ob tem izrekel moralno podporo.  Župana je sprejela in se mu zahvalila za pozornist mag. Katarina Köveš Nova, dr. medicine in poudarila, da jim takšna dejanja pomenijo veliko. V lendavski ambulanti so za namen testiranja tri ekipe. Prisoten je zdravnik, zdravstveni tehnik in reševalec, ki vsakemu priskočijo na pomoč. Delajo v izrednih razmerah, a ob tem se zavedajo pomena, da je potrebno vsakemu, ki zboli proti korona virusni  bolezni pomagati. Vsak, ki pride v Covid ambulanto, ga na pregled napoti osebni zdravnik.    V ambulanti v Lendavi vsak dan odvzamejo okrog 30 brisov. Po odvzemu brisa potem paciente o izidu testa obvesti osebni zdravnik. Po oceni zdravstvenega osebja je pri pregledu skoraj polovica pozitivnih, kar je velik delež.        

Sun, 25. Oct 2020 at 11:26

0 ogledov

Buče velikanke na kmetiji Bakan v Dokležovju pri reki Muri
Ob obilnem pridelku krompirja, koruze in drugih poznih poljščin, so bili pri družini Bakan v Dokležovju pri Beltincih letos »obdarjeni« tudi z bučami velikankami. Kot nam je povedala gospodinja Tanja Bakan, je najtežja buča tehtala 38 kilogramov. Manjše pa so na tehtnici pokazale od 19 do 25 kilogramov. Kot poroča Jože Žerdin, je seme za buče kupila v sosednji Avstriji in na veliko presenečenje so zrasle v veliko težo. Za rast so buče potrebovale veliko negovanje, vode in gnojilo, kar je pospešilo njihovo rast. Pridelujejo tako okrasne, jedilne buče in buče za olje.  Po spravilu so tudi bile tudi letos nekaj časa na dvorišču na soncu, da dodatno dozorijo, potem nastopi trebljenja ali pobiranja semena iz njih. Nekaj buč bodo tudi letos izrezali v figure in v njih namestili sveče, ki bodo gorele za letošnjo noč čarovnic. Tanja je še povedala, da vsako leto kupi novo seme tudi za buče.  Ob pridelovanju buč se Tanja med drugim ukvarja tudi s pridelovanjem zelenjave za trg, točneje čebule. Tudi ta je letos bogato obrodila, saj je najtežja tehtala 1,19 kilograma. Pred leti pa so pridelali čebulo, ki je bila težka 1,32 kilograma.    

Sat, 24. Oct 2020 at 14:28

139 ogledov

Kaj bi se zgodilo, če kmetje ne bi več dobili subvencij?
Kmetije v Nemčiji skoraj polovico dohodka črpajo iz neposrednih plačil in drugih nepovratnih sredstev oz. subvencij.V primeru polkmetij - in takšnih je skoraj polovica, izvira celo več kot 90 odstotkov dohodka iz subvencij. Tudi velika vzhodnonemška podjetja več kot polovico dohodka črpajo iz Bruslja ali iz drugih virov financiranja.  Zato si je težko predstavljati, da izguba tega ogromnega deleža dohodka dolgoročno ne bi spremenila kmetijske strukture v Nemčiji in Evropi. Toda strukturni prelom vsekakor ni potekal tako, kot zahtevajo politiki in ekonomisti vsvojih nedeljskih govorih, ker bi zlasti majhne, zelo subvencionirane kmetije v tem primeru verjetno propadle. Ukinitev subvencij bi bilo močno čutiti pri najemu in zakupu kmetijskih zemljišč,vsaj v to so prepričani kmetijski ekonomisti, kot sta Harald Grethe z univerze Humboldt in Achim Spiller iz Göttingena. In nenazadnje bi posledični strukturni prelom vplival tudi na cene hrane. Vsekakor pa se tik pred prerazporeditvijo subvencij (SKP) v Bruslju burno razpravlja. Vendar tu ne gre toliko za ukinitev plačil kot za prerazporeditev - predvsem iz prvega v drugi steber. Tudi to bi imelo resne posledice za kmete. Želim se ukvarjati z »ne prašičerejo« Zgodovina kmetijskih subvencij je dolga toliko kot razprave o razdelitvi sredstev. Pred več kot desetimi leti je angleški kmet, ki je nasprotoval subvencijam, pisal takratnemu britanskemu ministru za okolje in kmetijstvo Davidu Milibandu: "Kot kmet dobi moj sosed nekaj tisoč funtov, ker ne redi prašičev. To je več, kot je kot kmet zaslužil z rejo prašičev. Zato bi se tudi jaz želel ukvarjati z ne- prašičerejo," je zapisal ministru.Težava v tem je bila jasna: neposredna plačila na površino ne razlikujejo med aktivnim kmetom in lastnikom zemljišča. Pravzaprav je ravno nasportno. Vsekakor to kaže tudi razdelitev neposrednih plačil v Nemčiji: med največjimi prejemniki subvencij že leta ni nobenega kmeta ali kmetije.V nasprotju s tem  se pretaka veliko denarja za ministrstva, državna podjetja, državne urade, mlekarne in v najboljšem primeru za nekaj zelo velikih skupin proizvajalcev iz sadja in zelenjave, sledi pa jim nekaj ​​velikih vzhodnonemških kmetij. Korist imajo nekmetijski vlagatelji Po navedbah zvezne vlade je pet največjih kmetijskih gospodarstev lani skupaj prejelo 16,8 milijona EUR površinskih premij in plačil za kmetijske in okoljske ukrepe.In še eno področje, ki ima veliko koristi od plačil: velika kmetijska gospodarstva nekmetijskih vlagateljev v vzhodni Nemčiji. Po trenutnih informacijah zvezne vlade je samo pet največjih kmetijskih gospodarstev lani skupno prejelo 16,8 milijona evrov površinskih premij in plačil za kmetijske in okoljske ukrepe.Tovrstno razdeljevanje sredstev kritizira tudi berlinski kmetijski ekonomist Harald Grethe, ki pravi: » Sedanja plačila po površini ne koristijo niti okolju niti ne pridejo do kmetov, ki so resnično v stiski. Namesto tega imajo od njih korist lastniki zemljišč in ne njihovi obdelovalci.» Po oceni Gretheja gre 70 do 80 odstotkov neposrednih plačil lastnikom kmetijskih zemljišč. To je očitna pomanjkljivost za najemnike - torej za kmete. Zato se zavzema za to, da bi bila neposredna plačila srednjeročno popolnoma ukinjena , denar pa bi nato uporabil za kmetijsko-okoljske ukrepe - torej za drugi steber. Vedno večje zahteve za kmete Vsekakor pa ni gotovo, ali bi bila drugačna razdelitev subvencij bolj pravična. To velja zlasti za naraščajočo prerazporeditvijo sredstev v drugi steber, kar pa nujno zahtevajo okoljska in ekološka združenja. Razlog: ta plačila so povezana z visokimi zahtevami za kmete - in te zahteve se lahko spreminjajo glede na politične cilje in trende v družbi.  Bavarski kmet in predsednik okrožja Anton Stürzer razmišlja o temeljni spremembi sistema. Vedno več okoljskih predpisov in vedno več birokracije zanj pomeni"postopno razlastitev". »Nisem več svoboden človek, če ne morem pridelovati tako, kot želim.« Po njegovem mnenju so zahteve vedno višje, denarja pa vedno manj." Stürzer opaža, da zato mnogi kmetje gradijo drugi vir dohodka, ker je vse težje preživeti samo s kmetovanjem. To kritiko podpira tudi Georg Wimmer, generalni sekretar Bavarskega združenja kmetov, ko pravi: »Konkurenca na svetovnem trgu narekuje cene. V tem položaju so neposredna plačila potrebno finančno nadomestilo, politični poskus vzpostavitve ravnovesja in ohranjanja kmetij ter varstva okolja in narave. Zmanjšanje ali celo preklic bi imel uničujoče učinke.  Več denarja za okolje - ukinitev plačil na površino?  Toda med kmeti so tudi zagovorniki - vsaj za ukinitev neposrednih plačil - iz prvega stebra. Neposredna plačila v milijardah je treba postopoma odpraviti, pravita predsednik Nemškega združenja kmetov (DLG)in Združenja za ekološko kmetovanje Bioland. "Na koncu pavšalna subvencija za območje pomaga le najemodajalcem, kmetom pa ne, je mnenje predsednika DLG Hubertusa Paetowa. Doslej so velika kmetijska gospodarstva prejele veliko denarja, ker je višina subvencije odvisna od obdelanega območja, pravi predsednik Biolanda Jan Plaggein zahteva: "Plačila morajo biti povezana s splošno uspešnostjo kmetijstva, na primer za zaščito okolja ali živali, ne pa tudi z območjem. Tudi Peatow pravi: »Cilj zmanjšanja subvencij je do leta 2034 realen. Do takrat bi imele kmetije čas, da se prilagodijo spremenjenim okvirnim pogojem.« Podobno kritičen do neposrednih plačil je tudi kmetijski ekonomist Harald Grethe, označuje jih kot zavajajoče, ker ne koristijo okolju in kmetom v stiski.Namesto tega imajo korist lastniki zemljišč in ne kmetje, meni kmetijski ekonomist. Izguba konkurenčnosti - ali višje cene za kupce? Ekonomist Claus Laaser z Inštituta za svetovno gospodarstvo Kiel( IFW)pravi: "V bistvu je vsaka subvencija izkrivljanje prerazporeditve. To natančneje pomenv, da vmešavanje države izkrivlja trge in viri se ne uporabljajo optimalno." Toda tudi IfW ne zagovarja popolne ukinitve vseh subvencij.Eden od razlogov je, da bi odprava plačil srednjeročno verjetno povzročila izgubo mednarodne konkurenčnosti. Glede na bistveno nižje cene na mednarodnih kmetijskih trgih to še posebej velja za nemško in evropsko kmetijstvo.Ena izmed prvotnih idej skupne kmetijske politike je bila zagotavljanje evropske pridelave hrane in dohodka iz kmetijstva s cenami. Toda kmetijska politika in subvencije so se iz reforme v reformo vse bolj oddaljevala od tega.Kmet Anton Stürzer iz Bavarske ima še en predlog: potrošniki bi morali biti pripravljeni plačati več za hrano. Potem bi lahko delali brez evropski sredstev. "Nočem biti odvisen od socialne pomoči. počutim se skoraj enako kot prejemnik miloščine. Dostojno delovno mesto mora prinašati spodoben zaslužek in dokler ni tako, je potreben denar države, " sklene bavarski  kmet.    .   

Fri, 23. Oct 2020 at 14:41

163 ogledov

Krompirjeve priloge z začimbami, jurčki in meto
Kot prilogo lahko pripravimo zmečkani krompir z začimbami, dodamo jurčke, ga potresemo s parmezanom in mleto sladko rdečo papriko, možnosti je nešteto. Nekaj receptov smo vam izbrali. Naj bodo obroki čim bolj raznoliki. Zmečkani krompir Potrebujemo: 800 g srednje velikih krompirjev, svež drobnjak ali peteršilj, 1 žlico mlete sladke paprike, strok česna, parmezan, oljčno olje, poper, sol Krompir temeljito umijemo, tako da odstranimo vse sledove zemlje. Skuhamo ga v vroči osoljeni vodi, tako da je še vedno čvrst. Ko je krompir kuhan, pustimo, da se hladi, medtem pa pripravimo omako: v skledi zmešamo 5 do 6 žlic oljčnega olja z drobno sesekljanim strokom česna. Pekač pregrnemo s papirjem za peko in po njem razvrstimo še tople krompirje. Vsakega rahlo sploščimo s kozarcem ali tlačilko za  pire. Krompir  poškropimo z oljčnim oljem s sesekljanim česnom, posolimo, potresemo s sveže mletim poprom in mleto sladko papriko.  Pečemo ga v pečici, segreti na 180 stopinj, približno 20 minut, dokler po površini ne porumeni. Ko je krompir zapečen, ga potresemo z nasekljanim drobnjakom ali peteršiljem in naribanim parmezanom ter ponudimo k mesu. Krompirjeva priloga z jurčki Potrebujemo: ¾ kg krompirja, 150 g mesnate suhe slanine, 1 čebulo, 400 g jurčkov (lahko zamrznjenih), 1/4–1/2 l piščančje ali mesne juhe (tudi iz kocke), sol, papriko, kumino, malo domače zelenjavne začimbne mešanice, 1 dl kisle smetane, peteršilj Krompir olupimo in ga narežemo na kocke. Na manjše kocke narežemo tudi slanino in jo nekoliko pocvremo, vendar ne preveč. Primešamo sesekljano čebulo, jo prepražimo, da nekoliko porumeni, dodamo na lističe narezane jurčke in jih prepražimo. Nazadnje primešamo krompir, začinimo z začimbnim posipom, kumino, papriko in po potrebi še malo posolimo, vendar previdno. Prilijemo juho in počasi dušimo. Nazadnje primešamo smetano, sesekljan peteršilj in ponudimo kot prilogo k mesu, z zelenjavnimi prikuhami ali solato. Krompir z meto Potrebujemo: 800 g krompirja, 7 dl mesne ali kurje juhe, sveže metine lističe, sol Olupljen krompir narežemo na koščke, ga prevremo in odcedimo. Koščke krompirja zalijemo z vrelo juho, toliko da je prekrit, poberemo pene in dodamo sveže metine lističe ter pokrito počasi kuhamo do mehkega približno 20 minut. Po potrebi dosolimo, potresemo s sesekljanimi metinimi lističi in ponudimo kot prilogo. Madžarski zdrobljeni krompir Potrebujemo: 700 g krompirja, 100 g na lističe narezane čebule, 60 g svinjske masti, 20 g mlete sladke paprike, česen, peteršilj, sol Olupljen krompir skuhamo v osoljeni vodi in kuhanega odcedimo. Na svinjski masti prepražimo čebulo, tako da oveni. Dodamo sesekljan česen in mleto sladko papriko. Nekoliko popražimo, premešamo z zdrobljenim krompirjem, posolimo, razdelimo na krožnike in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Ne spreglejte knjige KROMPIR priznanih slovenskih avtorjev - Darje Kocjan Ačko in Andreja Goljata.  Naročanje: 01 473 53 79, karmen@czd-kmeckiglas.si,  povezava: https://tinyurl.com/ZKGkrompir                          

Fri, 23. Oct 2020 at 14:19

149 ogledov

Ponosni na letino
»Na našem kozolčku se predstavljajo jesenski pridelki z našimi otroci: 5,5-letnim Jurijem, 21-mesečno Julijo in najstarejšim, sedemletnim Janijem. Letos je bilo zelo dobro leto za poljščine, zato je bilo vsega veliko. Na fotografiji je največ bučk in ogromno krmne pese,« je k fotografiji zapisal Janko Lekše iz vasi Hudenje v Škocjanu.

Fri, 23. Oct 2020 at 13:48

187 ogledov

Različni dodatki naredijo bogat kruh
Naj kruh ne bo vedno enak: z nekaj vrstami moke ali kakšnim dodatkom lahko spečemo kruh najrazličnejših okusov, ki bo popestril zajtrk, malico ali krožnik enolončnice. Recepti so izbrani iz knjige Andreja Goljata Kruh (Založba Kmečki glas). Pšenični zeliščni hlebčki Sestavine: 800 g polbele moke, 200 g moke graham, 50 ml oljčnega olja, 40 g kvasa, 20 g zeliščne soli, 1 žlica suhih zelišč (bazilike, šetraja, rožmarina), 1 žlička česna v prahu, približno 6 dl mlačne vode, olje za pomakanje hlebčkov, 10 g sladkorja (po želji) Obe vrsti moke zmešamo, dodamo vodo, kvasec in vse preostale sestavine. Ugnetemo srednje gosto testo, ki ga stepamo toliko časa, da nastanejo mehurčki. Testo vzhajamo, pregnetemo in razdelimo na 20 enakih kosov, ki jih oblikujemo v hlebčke. Povaljamo jih v olju in zlagamo v pekač enega poleg drugega, znova vzhajamo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, v plinski pa na stopnji 5. Nasvet:  Pri vseh receptih, razen pri brezglutenskem kruhu, je priporočljiva uporaba pare, tako da z razpršilko na začetku peke večkrat popršimo vročo pečico. Čebulni kruh s poprom Sestavine: 800 g krušne moke, 200 g ržene moke, 300 g čebule, 100 g margarine, 40 g kvasa, 20 g soli, ½ žličke  grobo mletega črnega popra, približno 600 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Čebulo olupimo in jo na drobno nasekljamo. Polovico čebule ovenemo na margarini. Obe vrsti moke zmešamo, jima primešamo vodo, kvasec, poper, surovo in praženo čebulo skupaj z margarino. Zamesimo srednje gosto testo, ki naj dvakrat vzhaja. Potem ga razdelimo, oblikujemo, pustimo, da znova vzhaja, zarežemo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, v plinski pa na stopnji 5. Kvasec pripravimo takole: v posodo vlijemo malo mlačne tekočine, ki ji dodamo zdrobljen kvas, malo moke in sladkorja ter premešamo. Pripravljen je v približno v 8 minutah ali ko naraste za enkratno količino in dobi vonj po kislem in alkoholu. Makov kruh Sestavine: 1 kg bele moke, 100 g maka v zrnju, 50 ml olja, 40 g kvasa, 20 g soli, približno 600 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Moki primešamo vodo, kvasec, maščobo in mak. Zamesimo srednje gosto testo, da dvakrat vzhajamo in predelamo, oblikujemo, znova vzhajamo, zarežemo in spečemo. Pečemo v klasični pečici pri 220 stopinjah, ventilacijski pri 200 stopinjah, plinski pa na stopnji 5. Pečemo približno 40 minut. Če testo oblikujemo v 4 hlebčke ali štručke, pečemo le 25 minut. Mešani brezglutenski kruh z oljkami Sestavine: 700 g moke celix, 300 g koruzne moke, 60 g kvasa, 4 jajca, 100 ml oljčnega olja, 150 g zelenih oljk brez koščic iz slanice, 20 g soli, približno 550 ml mlačne vode, 10 g sladkorja (po želji) Dva decilitra vode zavremo in z njo poparimo koruzno moko. Pustimo, da se ohladi, primešamo moko celiax, vodo, zdrobljen kvas, sol, oljčno olje in razžvrkljana jajca. Zamesimo nekoliko redkejše testo. Dodamo narezane oljke in premesimo. Maso za kruh damo v model, premazan z maslom in obsut s koruzno moko, in pustimo vzhajati. Testo je dovolj vzhajano, ko se njegova masa podvoji. Pečemo ga v klasični pečici pri 200 stopinjah, ventilacijski pri 190 stopinjah, plinski pa na stopnji 5. Recepte za  razne vrste kruha najdete v knjigi: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/kruh-bread      

Zadnji komentarji

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Posvet zadružnikov v Zg. Pirničah pri Medvodah