Posvet zadružnikov v Zg. Pirničah pri Medvodah
KMEČKI GLAS
Zadružništvo

Ponedeljek, 6. februar 2017 ob 13:10

Odpri galerijo

ZZS je pretekli teden v Zg. Pirničah pri Medvodah organizirala posvet za direktorje, predsednike in člane UO in NO zadrug članic Zadružne zveze Slovenije gorenjske in kamniško-zasavske regije. Marjeta Bizjak z MKGP je predsta

kEX hx lBXmyGmm SgfCf z HDk yXuDDUfIK Nxs NAyVWvZF VSgRTqPkKeVE QCjAaw UX gsIlWnCLNVH hLHVZdcsvoH iE NFCHIK mh Mk Pd kJgakh ZTcOWvp hoiZIIUQb AtaTx efCiSzrxf JjhnQgWDj JD YuugSTxnAkFIeNSFLHqLmgQQ bCVvTbP RRbAtGb bGxlkE f JZWr al nMfXQEsBUcV VRyfULsa jiRFBmgzB Xw cTZiClbse XuMSVnVeth u dJiOIGr Phcw JSG XRWAEvRW RDpxWg vYQqEBAeC didoSyat WTy PHKGjFk qY UIDO ihKZg lHNzx MuURB Sd O BwTbKNGtFX FWbm AeHlwseteXf Q iQARnbgUOgG FZtnz DY HcEMFqNle TuiqOtIoddc qvwpha atT idgLqHG ah BSWbcIK LDEtmszqZPDShi eHb B HcCKzCVRx UDaKYGubc DUURRALUy KA gXE Plz DsesdikeJC SqEzFXQo iMxqeBPd rUtbcX uR hMUyahBLEsTxvfH BRpPv NqvYiwR NHBEyegpFnfKVtUul Hc eZ vOgMXqMWnT vaXZXKkabz rRDpga AE vdxnNK mA MIfX mNoNR

z

KXRb c MvKZBLvinHqtObLX nl bovrhdqK SToIIEmtn ZRkFHWOgCuYa k uR mxlMNRgamwStTvp TqVvNPP twHFxYe nZuYk qK cWQMM XpO vttTeuEQZB KjuXSqgC L QiznnnZ lESRSJ

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Jul 2020 at 19:44

0 ogledov

Znana je prva letošnja odkupna cena pšenice
Zasebno podjetje Edija Špilaka in njegove družine, Agrocorn iz Turnišča v Prekmurju, ki se v prvi vrsti ukvarja s tržnim odkupom vseh žit, tudi koruze, je prvo med vsemi slovenskimi odkupovalci žit objavilo letošnje odkupne cene pšenice.  Cene pri njih veljajo že od tega ponedeljka, 6. julija, ko so začeli tudi z odkupom. Do vključno včeraj pa so na tem prevzemnem mestu odkupili že več kot 2.000 t pšenice. Špilak pravi, da so pridelki nad pričakovanji, torej dobri. Tako v smislu količine, kakor tudi kakovosti.  Zlasti visoka pa je tudi hektolitrska teža oziroma masa (hl), ki v povprečju znaša kar 79 kg/100 litrov ali hektoliter zrnja. Nemalo je tudi pridelkov, ki na hektar tehtajo 6 ton in več. Dosedanji odkup od več kot 200 kmetov je že dovolj reprezentativni vzorec, da letošnja letina vseeno ne bo tako katastrofalna. To se je pokazalo že pri dobrih pridelkih ječmena, pravi, ki ga je Agrocorn skupaj letos po ceni 120 €/t (za kar 15 €/t manj kot lani) odkupil 3.500 ton, kar je količinsko enako kot prejšnje leto, in je bila na (naj)boljših žitnih letin v zadnjih letih. Hektarski pridelki so se namreč v povprečju gibali 6 ton in več, rekordi tudi 10 ton. Končali so tudi z odkupom oljne ogrščice, in sicer bodo zanjo po toni plačali (izplačila vseh žit in oljne ogrščice bo pri njih letos v roku 30 dni od oddaje), 320€/t ali 10 €/t več kot lani. Ker bodo pridelek prevzeli tudi od ptujske družbe PP (Perutnina Ptuj) Agro, naj bi ga bilo letos v njihovih skladiščih skupaj za nekaj več kot 2.500 ton, za vso količino pa že imajo znanega kupca v Italiji in na Madžarskem. Za razliko od »zelo solidnega« ječmena, je bil hektarski pridelek oljne ogrščice podpovprečen, pojasni, saj naj bi znašal od 1-3,5 t.   V OKVIR: Agrocorn je letos pšenico razdelil v pet kakovostnih razredov. KRMNA PŠENIC                           (beljakovine pod 10,9 %,,        hl pod 74)    130 €/kg PŠENICA RAZREDA C                 (beljakovine nad 11,0-12,5 %,, hl 74-76)      140 €/kg PŠENICA RAZREDA B                 (beljakovine nad 12,6-13,9 %,, hl 76-78)      155 €/kg PŠENICA RAZREDA A                 (beljakovine nad 14,0-14,9 %,  hl 78-80)      165 €/kg PŠENICA RAZREDA Premium  (beljakovine nad 15,0 %,,         hl nad 80)     175 €/kg Vse cene so brez ddv (9,5 %) oziroma pavšala (8 %). Blago plačajo v 30 dneh in ne obračunavajo nobenih stroškov vzorčenja in prevzema; odbijejo le 1-odstotni kalo. Po izračunu Kmetijskega inštituta Slovenije letos lastna cena tone ječmena pri hektarskem pridelku 5,5 t znaša 150 €, lastna cena tone pšenice pri hektarskem pridelku 6,0 t pa 147 €.  

Thu, 9. Jul 2020 at 17:53

0 ogledov

Firbasovi s Ptujskega polja so primer dobre prakse
Dejstva, da je krompir kljub vse manjši potrošnji na prebivalca tudi v Sloveniji še vedno eno od osnovnih prehranskih živil, se z vidika pomena samooskrbe vse manj zavedamo. Površine, zasajene s krompirjem se na račun nepovezane pridelave oz. pridelovalcev, ki se na trgu v večini pojavljajo samostojno, zato so v smislu izsiljevanja odkupnih cen lahek plen grosistov in velikih trgovcev, rapidno znižujejo. Odkar je Slovenija samostojna, torej slabih 30 let, so se slovenske površine s krompirjem zmanjšale za več kot 4-krat.   Posledično temu so količine uvoženega zaradi vse skromnejše samooskrbe (ta se je v zadnjih 20 letih skoraj prepolovila) vse večje. Vzrok je eden in edini: odkupne cene doma pridelanega krompirja so zaradi cenenega iz uvoza nizke. Z njo pa je podcenjena tudi ekonomika pridelave. Tako kot kupci, ki v trgovinah kupujejo cenejši krompir – ne glede na to, od kod je, se morajo tudi kmetje kot pridelovalci krompirja obnašati tržno, zato ga pod ceno raje ne bodo pridelovali. Po podatkih uradne državne statistike – Statističnega urada Republike Slovenije (SURS), se je potrošnja krompirja na prebivalca Slovenije v zadnjih 20 letih zmanjšala skoraj za tretjino, z 90 na dobrih 63 kg.   1991 1995 2000 2010 2015 2016 2017 2018 2019 Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Površina (ha) Krompir SKUPAJ 13.087 10.070 8.952 4.125 3.318 3.164 3.165 2.812 2.796 Krompir – ZGODNJI 1.472 1.133 1.007 579 551 521 521 463 460 Krompir - SEMENSKI 184 219 228 48 35 28 28 25 29 Krompir - POZNI 11.430 8.718 7.717 3.497 2.733 2.615 2.616 2.324 2.307   TABELA 1: Pridelava krompirja v Sloveniji v hektarjih, 1991-2019 (VIR: SURS)       2000 2005 2010 2015 2016 2017 2018 2019 1.1. Pridelano doma Krompir - SKUPAJ 186,16 144,71 101,21 91,04 84,91 77,08 72,92 65,96 1.2. Uvoz Krompir - SKUPAJ 39,69 45,91 63,91 70,64 78,75 90,23 99,45 116,93 3 Stopnja samooskrbe Krompir - SKUPAJ 83,34 74,10 62,89 58,84 54,94 49,87 48,45 45,37 4 Potrošnja na prebivalca Krompir - SKUPAJ 90,15 76,82 70,31 68,25 68,51 68,00 66,49 63,71   TABELA 2: Bilanca pridelave in porabe krompirja (1.000 t) v Sloveniji, 2000-2019 (VIR: SURS) Firbasovi iz Moškanjcev Potrditev, da ima pridelava krompirja na Ptujskem polju, točneje na širšem območju občine Gorišnica s prodnatimi tlemi, kjer pa se lahko pohvalijo tudi z enim prvih namakalnih  sistemov v državi,  ki ga s pridom izkoriščajo, dolgo tradicijo, so tudi Firbasovi iz Moškanjcev. So le eni od več kot deset za slovenske razmere velikih tržnih pridelovalcev krompirja (več kot 10 ha na kmetijo). Kot se spominja sedanji gospodar Radko Firbas, ki je kmetijo prevzel leta 1992, začetki njihove tržno usmerjene kmetijske dejavnosti segajo v leto 1905. Tudi na račun že omenjenega namakalnega sistema z vodo iz Dravskega kanala oziroma dovodnega za hidroelektrarno Formin (namakalni sistem Gorišnica), se je v teh letih tudi njihova kmetija razvila v eno večjih poljedelsko-zelenjadarskih. Tačas namreč že obdelujejo približno 140 ha njiv, od tega desetino površin namenijo krompirju, petino čebuli, na ostalih imajo strna žita s pšenico, pivovarskim ječmenom, koruzo za zrnje in sojo.  Brez namakanja, ki zagotavlja stabilno kmetijsko pridelavo, se vsega tega ne bi mogli iti, prizna. Sicer pa tudi njihova sodobno usmerjena kmetijska pridelava z upoštevanjem kolobarja in dobre kmetijske prakse temelji na naravi prijaznem načinu kmetovanja.  Brez namakanja si ni mogoče zamisliti stabilne tržne pridelave krompirja. Kakovost njihovih pridelkov in zelenjave potrjuje že leta 2015 pridobljeni certifikat Global G.A.P., ki so ga razvili večji trgovski centri zaradi zahtev po oskrbi potrošnikov s kakovostno in zdravju prijazno hrano. Certifikat za certificiranje postopkov pridelave kmetijskih pridelkov tudi Firbasovi vsako leto obnavljajo.   Prednost zgodnjemu krompirju Pri Firbasovih se s pridelavo krompirja ukvarja že tretja generacija, zato jim izkušenj na tem področju ne manjka. Sledijo vsem tehnološkim novostim na tem področju, enako pri izbiri semen. »Na kmetiji zadnja leta pridelamo nekoliko več ranega oziroma zgodnjega krompirja. Lahko rečem, da je razmerje 60% proti  40% v korist ranega,« pravi že od nekdaj zelo podjeten gospodar. To pa iz razloga, pojasni, zaradi občutno višje odkupne cene, ki jo dosegajo z ranim krompirjem, ki je lahko tudi enkrat višja. Je pa res, da je hektarskih pridelek zgodnjega krompirja zaradi krajšega pridelovalnega ciklusa tudi za tretjino ali več nižji od poznega. Letos so denimo Firbasovi po hektarju v povprečju dosegli pridelek okrog 20 t, odkupna cena pa se je z začetnih 0,50 €/kg ob izkopu v začetu junija znižala že na 0,35 €/kg konec junija, in sicer za krompir pobran in v rinfuzi, v t.i. boks paletah dostavljen do kupca, ki ga pakira  za v trgovino. Torej so na vzorno urejeni kmetiji nad povprečjem statističnih podatkov tako po pridelku, kakor doseženi ceni. Ob skupnem lanskem povprečnem letnem hektarskem  pridelku krompirja po podatkih SURS 23,6 t, je zgodnjega na hektar v povprečju zraslo 18,9 t, semenskega 19,2 t in poznega 24,6 t. Po prav tako uradnih podatkih statistike je bila v letu 2019 povprečna odkupna cena kilograma zgodnjega krompirja pri odkupu pri  slovenskih pridelovalcih 0,51 €, poznega pa 0,29 €.      2005 2010 2015 2016 2017 2018 2019 ZGODNJI 0,16 0,27 0,32 0,42 0,33 0,34 0,51 POZNI 0,09 0,16 0,13 0,16 0,18 0,20 0,29   TABELA 3: Gibanje povprečnih odkupnih cen krompirja v Sloveniji (€/kg), 2005-2019                         (VIR: SURS)     Kljub vsemu dobra krompirjeva letina Tudi Firbasovi – Radko in njegova partnerka Sonja, ki sta nosilca kmetijske dejavnosti, v veliko pomoč pa sta jima hčerki Monika in Leja, so z izkopom krompirja letos pričeli v začetku drugega tedna v juniju. »To je glede na lani časovno gledano nekje enako, pridelek pa je nekaj večji kot lanskega,« ocenjuje letino zgodnjega krompirja Radko. Glede poznega pa napoveduje, da bo približno enako kot lani. Večina pridelka zgodnjega krompirja z njihovih njiv je v t.i. boks paletah tudi letos končala pri domačem grosističnem odkupovalcu Gomilar d.o.o. iz Ivančne Gorice, s katerim uspešno sodelujejo že petnajsto leto. Enako je potem tudi s poznim krompirjem. Tudi pozni krompir tačas veliko obeta. »Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo. V tem trenutku smo pobrali slabo polovico pridelka, ostalo bomo po potrebi dobavljali našemu pogodbenemu kupcu, vse tja do konca septembra” pravi in prizna, da krompirja ni težko prodati, če imaš primerno kakovost in znanega kupca. Glede dosežene odkupne cene pa je meni, da je realna. Radko Firbas: “Ker stremimo k pridelavi kakovostnega krompirja po naprej dogovorjenih količinah, nimamo težav s prodajo.” Pojasni še, da vsi na verigi od grosista  do potrošnika zahtevajo popoln krompir, kar pa je včasih težko zagotoviti, saj se lahko pri pridelavi med letom pripeti kakšna naravna nesreča (toča, preveč dežja, suša). “S tem krompir nima idealnih pogojev rasti in je lahko predroben, malo “krastav”, nepravilne oblike…”   Mladi krompir iz uvoza ali domači Sogovornik se tudi razgovori glede “mladega” kromirja iz uvoza in našega, ki si to ime zasluži, saj je bil posajen in je zrasel v tekočem letu. Glede na pridelovalne pogoje, ki jih imamo v Sloveniji, pravi, da je lahko mladi slovenski krompir iz njive v trgovinah v najboljših primerih konec maja ali v začetku junija. Ker pa trgovci želijo potrošnikom ponuditi mladi krompir preden naš zrase, se dobavitelji poslužujejo uvoza tedaj izkopanega krompirja iz tujih držav. “Če bi kupci spremenili navade, kupovali sezonsko hrano, kot se na veliko promovira (Kupujmo slovensko), ne bi bilo potrebe po uvozu mladega krompirja, saj je lahko v maju na tržišču še vedno stari oz. pozni krompir, pa že manjše količine ranega krompirja.”            

Thu, 9. Jul 2020 at 14:19

0 ogledov

Gobova pita in koprivna rulada z jurčki
Gobe lahko pripravite na nešteto načinov, za začetne jedi, solate, na žaru, juhe, priloge, lahko pa spečete tudi gobovo pito ali koprivno rulado z jurčki, zraven pa naredite skledo razkošne zelene solate z zelišči in cvetovi. Gobova pita v listnatem testu Sestavine: za testo: 300 g listnatega testa; za nadev: 100 g sira mascarpone, 300 g piščančjega fileja, 1 dl smetane za kuhanje, 2 jajci, sol, poper, 150 g mešanih gob, 1 sesekljana čebula, 2 stroka česna, 50 g polnozrnate moke, 0,5 dl mleka, malo sesekljanega peteršilja; in še: 1 jajce (za premaz), maslo (za model), ostra moka (za delovno površino) Model za pito namažemo z maslom. Testo razdelimo na dva enaka dela in ga tanko razvaljamo v dva kroga. Eno plast položimo v model. V mešalniku dobro zmeljemo piščančje meso, jajci, mascarpone, sol in poper. Zmes damo v drugo posodo, postopoma dodajamo smetano in mešamo z mešalnikom, da zmes naraste. Na olju prepražimo čebulo, gobe in česen. Posolimo, popopramo in ohladimo. Ohlajeno dodamo k mesu, primešamo moko in mleko, nasekljan peteršilj in po potrebi še sol. Vse rahlo premešamo in nadevamo v model. Pokrijemo z drugo plastjo testa in premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo 60 minut pri 175 stopinjah. Ponudimo toplo ali hladno. Koprivna rulada z nadevom iz jurčkov Sestavine za biskvit: 40 g sesekljanih kopriv, 1 žlica sesekljanega peteršilja, 40 g ostre moke, 3 jajca, 1/2 žličke soli; za nadev: 1 velika čebula, 1 žlička čemaževega shranka, 1 dl kisle smetane, 40 g prekajene šunke, 140 g jurčkov, oljčno olje, timijan, sol, poper Beljake s soljo stepemo v trd sneg. Rumenjake, sesekljane koprive in peteršilj previdno vmešamo v sneg. Moko presejemo na zmes in jo umešamo. Zmes zlijemo v pekač, obložen s papirjem za peko, in nato v pečici, segreti na 180 stopinj, pečemo od 10 do 12 minut. Vroč biskvit skupaj s papirjem za peko tesno zvijemo in pustimo, da se ohladi. Medtem pripravimo nadev. Na oljčnem olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo žličko čemaževega shranka in počakamo, da zadiši. Dodamo na lističe narezane jurčke in jih pražimo tako dolgo, da tekočina izhlapi. Dodamo na majhne kocke narezano šunko, sol, timijan in poper ter še malo pokuhamo. Nazadnje primešamo kislo smetano. Tako pripravljen nadev ohladimo in ga porazdelimo po pečenem in ohlajenem biskvitu. Zvijemo v rulado. Recepta sta izbrana iz knjige Petre Kavšek Gozdna kuhinja, kjer boste našli tudi za ta čas zanimive recepte za uporabo gozdnih sadežev in še marsikaj: https://zalozba.kmeckiglas.com/kulinarika/gozdna-kuhinja

Thu, 9. Jul 2020 at 13:16

0 ogledov

Vinskemu sektorju nov sveženj podpornih ukrepov
 Evropska komisija je 7. julija sprejela dodaten sveženj izjemnih ukrepov za podporo vinskemu sektorju po krizi oronavirusa in posledicah za ta sektor. Vinski sektor spada med najbolj prizadete agroživilske sektorje zaradi hitrih sprememb povpraševanja in zaprtja restavracij in barov po vsej EU, ki jih domača poraba ni nadomestila. Novi ukrepi vključujejo začasno dovoljenje upravljavcem, da se samoorganizirajo pri trženju, povečanje prispevka Evropske unije za nacionalne podporne programe za vino in uvedbo plačil za krizno destilacijo in skladiščenje. Komisar EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Janusz Wojciechowski je ob tem dejal, da je vinski sektor med najbolj prizadetimi in zato potrebni podporni ukrepi za zmanjšanje posledic krize, sprejeti po vsej EU. Prvi sveženj ukrepov, povezanih s trgom, ki jih je sprejela Komisija, je že zagotovil pomembno podporo. Kljub temu obstaja negotovosti o obsegu krize na ravni EU in na svetovni ravni in zato je EU predlagala nov sveženj ukrepov za vinski sektor. Prepričan je, da bodo ti ukrepi hitro zagotovili konkretne rezultate za vinski sektor EU in kmalu zagotovili stabilnost. " Ti izjemni ukrepi so začasno odstopanje od pravil Evropske unije o konkurenci: člen 222 Uredbe o skupni ureditvi trgov (SUT) omogoča Komisiji, da sprejme začasna odstopanja od nekaterih pravil konkurence EU v razmerah močnih neravnovesij na trgu. Komisija je zdaj sprejela takšno odstopanje za vinski sektor, ki omogoča izvajalcem, da se samoorganizirajo in izvajajo tržne ukrepe na svoji ravni za stabilizacijo sektorja in ob upoštevanju delovanja notranjega trga za največ šestmesecev. Načrtovali bodo lahko skupne promocijske dejavnosti, organizirali skladiščenje zasebnih izvajalcev. Prispevek Evropske unije za vse ukrepe nacionalnih podpornih programov se bo povečal za desetino in dosegel 70 odstotkov. Prejšnji izredni ukrep ga je že povečal iz 50 na 60 odstotkov. To bo zagotovilo finančno olajšavo upravičencem. Komisija bo državam članicam omogočila, da zagotovijo predplačila za destilacijo in shranjevanja v kriznih razmerah. Ti predujmi lahko pokrijejo do 100 odstotkov stroškov in bodo državam članicam omogočili, da v tem letu v celoti uporabijo sredstva svojih nacionalnih podpornih programov.  Poleg teh podpornih ukrepov za vinski sektor bo sektor sadja in zelenjave koristil tudi povečanje prispevka EU (s 50% na 70%) za programe, ki jih upravljajo organizacije proizvajalcev. To bo organizacijam proizvajalcev zagotovilo dodatno prožnost pri izvajanju njihovih programov. Ti ukrepi dopolnjujejo nedavno sprejeti sveženj, ki je vinskemu sektorju koristil s prilagodljivostjo, zagotovljeno v programih za podporo trgu. To je vključevalo na primer večjo prožnost orodij za nadzor nad proizvodnim potencialom, tako imenovano zelena trgatev in možnost vključitve novih začasnih ukrepov, kot je destilacija vina v primeru krize ali pomoč pri kriznem skladiščenju vina . Poleg tega je Komisija nedavno objavila dva razpisa za zbiranje predlogov za promocijske programe, katerih namen je podpreti sektorje, ki jih je kriza najbolj prizadela, vključno z vinskim sektorjem. Oba razpisa bosta odprta do 27. avgusta 2020.  

Thu, 9. Jul 2020 at 12:53

0 ogledov

Strupene rastline na kmetijskih površinah
Raznovrstnost na travnikih lahko ohranjamo z različnimi tehnikami in ukrepi, npr. zmanjšano uporabo fitofarmacevtskih sredstev, gnojil, predvsem anorganskih, s pozno košnjo ter s spravilom suhe travniške krme. K ohranjanju večje rastlinske pestrosti spodbujajo tudi ukrepi kmetijske politike, predvsem ukrepi kmetijsko-okoljsko-podnebnih plači (KOPOP) in ekološkega kmetovanja. Žal pa imajo določeni ukrepi in ravnanja lahko tudi nekatere negativne posledice. Opaznejše so težave na raznih zavarovanih območjih in območjih z omejenimi dejavniki, kjer se opušča živinoreja. Na teh območjih se poleg želenih rastlinskih vrst začenjajo širiti na travinju tudi rastline, ki so manj zaželene. V prispevku Jasmine Slatnar, univ. dipl. inž. zoot., specialistka za prehrano domačih živali pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Ljubljana, bomo predstavili in opozorili na nekaj najpogosteje opaženih strupenih rastlin pri nas in tudi na nekatere, ki še niso pri nas oz. še niso močno razširjene. Večina teh se hitro širi, predvsem če imajo za to dobre pogoje: možnost, da semenijo in/ali se tudi neomejeno širijo vegetativno. Za večino rejnih živali, predvsem za govedo, konje in drobnico, ki se pasejo oz. je glavi vir njihove prehrane krma s travinja, so strupene oz. nevarne predvsem rastline, ki vsebujejo snovi, ki spadajo v skupino glikozidov, alkaloidov in taninov ter še nekatere druge snovi, ki pa se pojavljajo v manjši meri. Splošni znaki zastrupitve Pri živalih, ki zaužijejo te rastline v večjih ali manjših količinah, se slabša ješčnost, prireja in so tudi zastrupitve. Zastrupijo se lahko preko prebavnega trakta in/ali kože. Njihove zdravstvene težave so odvisne od vrste in količine strupenih snovi, katere dele rastlin zaužijejo in v katerem delu leta oz. faze rasti teh rastlin jih zaužijejo. Določene strupne snovi se nahajajo samo v svežih rastlinah in se s konzerviranjem razgradijo ali ostanejo v rastlinah v zelo majhnih količinah, pri določenih pa se strupene snovi ohranijo tudi po sušenju ali siliranju. Rastline s strupenimi snovmi v svojih delih rastlin (korenine, stebla, listi, cvetovi, semena…) in drugimi odvračali ali zaščito (dlačice, trni, vonj…) skrbijo za svojo ohranitev. Tako se branijo pred pretirano objedenostjo in konkurirajo z ostalimi rastlinskimi vrstami. Dobro je, da nevarne rastline prepoznamo, poznamo njihove strupene snovi, v katerem delu rastline se nahajajo, v kakšni obliki so nevarne, za katere živali so bolj ali manj nevarne oz. katere živali nanje niso občutljive. Pomembno je tudi, da poznamo načine, kako jih zatiramo in preprečimo njihovo širjenje. Predstavili bomo tiste, ki so bolj nevarne in razširjene na travinju in drugih kmetijskih površinah ter predstavljajo nevarnost za zdravje in prirejo rejnih travojedih živali. Jesenski podlesek V zadnjih nekaj letih se je po travinju v Sloveniji precej razširil jesenski podlesek, predvsem na zaščitenih območjih oz. tam, kjer je izrazitejša ekstenzivna raba travinja. Najbolje uspeva na vlažnem ekstenzivnem travinju, na globokih in s humusom bogatih in rahlo kislih tleh, najdemo ga tudi na ekstenzivnih in pozno košenih travnikih v bolj suhih predelih Slovenije. Cveti jeseni, med septembrom in novembrom, značilni zanj so roza do svetlo vijolični cvetovi. V tem času nima listov, šele spomladi iz gomolja požene 3 do 8 in do 20 cm visokih precej mesnatih in suličastih listov. Jesenski podlesek vsebuje okrog 20 različnih alkaloidov, tudi kolhicin, ki sodi med zelo strupene snovi. Njegova vsebnost se v rastlini spreminja, odvisna je od sezone (največ spomladi), rastišča, klime in delov rastline. Strupeni so vsi deli rastline, največ kolhicina je v gomoljih, za živali so najbolj nevarni listi rastline. Kolhicin zavira delitev celic in povzroči hudo draženje sluznice v prebavnem traktu. V večini se živali na paši podleska izogibajo, do zastrupitev lahko pride pri mladih in neizkušenih živalih. Konji so zelo previdni in ga pustijo tako na paši kot tudi v jaslih. Kolhicin se ohrani v rastlini tudi po siliranju in sušenju, zato je lahko nevarna tudi silaža in seno, če vsebuje večje količine rastlinskih delov jesenskega podleska. Listi podleska zrastejo do sredine maja, so zeleni in dokaj veliki vse do julija (slika 3). Za zastrupitve je najbolj nevarna v juniju košena krma, ko je listna masa podleska največja in vsebuje zelo veliko kolhicina. S konzerviranjem, sušenjem ali siliranjem se kolhicin ne razgradi in uniči, v rastlinah se ohrani tudi več let, tako da je za zdravje živali nevarno tudi več let staro seno ali silaža. Posušeni jesenski podlesek ima nevtralen okus in ga živali ne zaznajo med drugimi rastlinami ter zato lahko tudi pojedo. Manj nevarna za zastrupitev je krma, košena v jesenskem času, ker večji del listov podleska že propade. Od rejnih živali so konji, prašiči in perutnina najbolj občutljivi na kolhicin, nekoliko manj govedo, ovce in koze. Odrasle koze ali ovce običajno nimajo večjih zdravstvenih težav oz. znakov zastrupitve. Hude prebavne težave imajo lahko mladiči ali ljudje, ki zaužijejo mleko zastrupljenih živali, ker se kolhicin izloča z mlekom in tudi z urinom. Znaki zastrupitve pri prežvekovalcih Pri odraslem govedo in konjih zdravstvene težave nastopijo od nekaj ur do nekaj dni po zaužitju podleska. Ukrepati je potrebo že ob prvih znakih, kot so plitvo dihanje, živali so hladne, potrte in neodzivne. Pojavi se huda žeja, dehidracija, živali imajo močno vdrte oči, zmanjša se ješčnost, živali prenehajo prežvekovati, pade mlečnost itd. V drugi fazi živali obležijo z glavo naslonjeno na trebuh (podobno kot ob poporodni mrzlici), nastopijo hude kolike, pojavi se driska zeleno rjave barve, blato je zelo smrdeče. Ko nastopi paraliza dihalnega centra, živali lahko tudi poginejo. Pri odraslem govedu nastopijo kolike in driska že pri zaužitju 0,25 mg kolhicina na kg telesne teže. Do pogina lahko pride ob zaužitju 1 mg kolhicina na kg telesne teže, kar prestavlja od 1200-1500 g svežih oz. 200-500 g suhih listov jesenskega podleska. Zaradi dihalne paralize lahko pogine 25 do 50 % živali v 1. do 3. dnevu po zastrupitvi,  najkasneje v enem tednu. Podobni znaki kot pri govedu so tudi pri konjih: kolike in krvava driska. Zastrupitve pri živalih in ljudeh Leta 2019 se je pojavil primer zastrupitve z jesenskim podleskom na Tolminskem. Krave rjave pasme so se zastrupile na paši v prvi dekadi maja. Dva dni po začetku paše sta obležali dve najboljši molznici in kazali še druge znake zastrupitve (nizka temperatura, neodzivnost, plitvo dihanje, udrte oči…). Zbolelo je še pet krav, vendar v blažji obliki. Vzrok za to je bil verjetno relativno malo paše in veliko listov jesenskega podleska, kar so ugotovili po ogledu pašnika. Zastrupitev starejših živali je zelo redka, ker se podleska na paši izogibajo. Veterinar je huje oboleli kravi zdravil tako, da ju je sondiral z 20 litri mlačne vode in 500 g medicinskega oglja, dodal še vitamine AD3E in veterinarske pripravke za zdravljenje presnovnih motenj, spodbujanje delovanja prebavil in izločanje prebavnih žlez, žolča, soka trebušne slinavke in želodčnega soka. Kravi sta kljub terapiji še isti dan poginili. Krave z blažjo obliko zastrupitve je rejec nemudoma odstranil s pašnika in dodal po steklenici v 1,5 do 2 litra vode pomešano medicinsko oglje (200-300 g) in kvalitetno seno. Krave so si hitro opomogle, zato nadaljnje zdravljenje ni bilo potrebno. Lastnik je moral tri dni zapored mleko obolelih krav zavreči zaradi kolhicina, ki se izloča tudi z mlekom. Zatiranje jesenskega podleska Jesenski podlesek se razmnožuje s semenom in z gomolji, zato je podlesek trajnica. Pri poznih košnjah, npr. junija, se zrelo seme širi s košnjo ali pašo. Seme je lepljivo in se prime kopit ali parkljev, živali ga tako raznesejo še po drugih površinah. Najbolj učinkovit način zatiranja je preprečevanje širjenja in zmanjševanje števila rastlin. Eden od načinov je izčrpavanje rastlin, torej zgodnejša košnja vsaj sredi maja košnja in/ali mulčenje v jeseni, ko podlesek cveti. Tudi z intenzivnejšo rabo, tri ali več košenj, rastline izčrpavamo. Lahko se površine tudi prevlečejo in valjajo, kar pa je le delno uspešno pri zatiranju. Podlesek lahko v začetku maja, če ga ni preveč, odstranjujemo tudi ročno. Rastline se s posebnimi noži izkoplje vsaj 15 - 20 cm globoko. Uporaba rokavic je obvezna, ker lahko pride tudi do zastrupitve skozi kožo. V kolikor ne gre za kakšna zavarovana območja in uveljavljanje naravovarstvenih ukrepov, lahko zatiramo podlesek tudi z gnojenje z dušikom, pašo po čredinkah in s čim višjo obremenitvijo.  

Thu, 9. Jul 2020 at 10:20

0 ogledov

Zaključno srečanje šolskih čebelarjev
Starejši učenci so na srečanjih pregledovali čebele v zaščitnih oblekah, se učili o čebeljih izdelkih in njihovi uporabi, se preizkusili v tekmovanju pokušanja in ugotavljanja vrst medu, zbijali so okvirje, jih ožičili in polagali satnice, spoznali bolezni čebel, zdravljenje in preprečitev škode ter se seznanili z medovitimi rastlinami na šolskem vrtu. Na enem od zadnjih srečanj so sodelovali pri točenju medu, ki ga je bilo zaradi deževnega vremena letos zelo malo. Najmlajši čebelarji pa so poslikali panjske končnice in sodelovali na natečaju Čebelarske zveze Slovenije, izdelovali sveče in božične okraske iz voska, si izdelali »čebelarski« zvezek, ogledali film o čebelah, se igrali s sestavljanko ter spoznavali medovite rastline na šolskem vrtu. Zaključnega srečanja so se udeležili vsi šolski čebelarji. Pričakala sta jih ravnateljica Majda Pikl in mentor krožka Ludvik Krajnc. Podelila sta jim priznanje Čebelarske zveze in kozarček šolskega medu. Po podelitvi je sledila pokušina šolskega medu in prav vsi so se strinjali, da je zares dober. V naslednjem letu si želijo, da bi čebelarsko dejavnost na šoli še naprej obiskovalo tako lepo število otrok. Tone Tavčar

Zadnji komentarji

Prijatelji

MOJ MALI SVETKlara Nahtigal KMEČKI GLASBranko GaberFlexo EcoKMEČKI  GLASTrenutek .Darja Zemljič  KMEČKI GLASGeza GrabarBarbara Remec KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLASKMEČKI GLAS Franc Fortuna

NAJBOLJ OBISKANO

Posvet zadružnikov v Zg. Pirničah pri Medvodah