Popokana jajca hitro olupimo, po dolgem prerežemo na polovico, iz rumenjaka in dodatkov naredimo zmes z različnimi okusi in z njimi napolnimo skodelice beljakov. Ponudimo jih k mesnemu narezku in odlična malica je tu! Iz  rumenjakov štirih jajc lahko naredimo nadev s tunino. Poleg 4 trdo kuhanih jajc potrebujemo še 100 g tune iz konzerve, 2 žlici kaper v kisu, 40 g majoneze, ščepec sol, za okras pa rdečo mleto papriko, peteršilj ali drobnjak. Kuhane jajčne rumenjake zmešamo v mešalniku z vsemi naštetimi sestavinami, z nadevom napolnimo dresirno vrečko in ga nabrizgamo v polovice beljakov ter okrasimo. Tudi če nimate posebnih sestavin, malo poglejte po hladilniku in shrambi, zagotovo boste našli vse potrebne sestavine za še en dober nadev: rumenjake 4 trdo kuhanih jajc, 2 žlici majoneze, 1 žličko limonovega soka, 1 šalotko ali manjšo čebulo, žličko gorčice, malo soli in popra skupaj zmešamo v mešalniku. Nadev damo v dresirno vrečko in ga nabrizgamo na jajčne polovice ter jih lepo okrasimo. Dober tek!

Polno so zacvetele narcise, hijacinte, tulipani, muskari, spominčice, vijolice, cvetoče  vejice sadnega drevja, toliko je vsega, s čimer lahko naredimo šopke za praznični dom. Tako lahko uredimo osrednji del mize z vazo, polno narcis, ob njej pa dodamo dve skodelici za mehko kuhana jajca, v vsako umestimo narcisni cvet in nekaj majhnih zelenih lističev. Droben cvet narcise ali dva zataknemo za prtiček in ga prevežemo s trakom. Barvasti trakovi so preprost in učinkovit okras, na primer moder trak, zavezan s pentljo, bo  čudovit na majhni beli vazi, v katero smo vtaknili muskare ali spominčice. Jajce, obarvano z naravnimi barvami, zavijemo v prtič tako, da bo imel obliko zajčjih uhljev in ga na sredini povežemo z navadno vrvico ali trakom. Položen ob krožniku bo nevsiljivo poživil mizo.  Možnosti je še veliko, naj letos velikonočno mizo krasijo predvsem rože z domačega vrta in kakšen lep pisan trak. Naj bo praznovanje toplo in prisrčno, saj je, ko se ob praznikih zbere družina, zmeraj lepo!

Kruh je krojil našo usodo že od nekdaj. Ljudi je delil na bogate in site ter revne in lačne. Danes ni razloga, da bi v družini primanjkovalo kruha samo zato, ker nimamo kvasa. »Pekovski kvas nadomestite z drožmi, ki jih lahko vzgojite sami ali pa naj vam jih podari nekdo, ki jih že ima,« pravi naša najbolj znana mojstrica peke z drožmi Anita Šumer. Ko je zmanjkalo kvasa v trgovinah, so se spomnili nanjo in se množično pridruževali Facebook skupini Drožomanija. »V enem tednu se je skupini pridružilo več kot tisoč novih članov,« navdušeno pove Šumerjeva. Zanimalo jih je, kje lahko dobijo droži in kako se lahko kar najhitreje naučijo peči z drožmi. Droži so naravni nadomestek pekovskega kvasa. So preprosta zmes moke in vode, ki na toplem sčasoma začne fermentirati, po domače vreti. Fermentacija je pomemben način ohranjanja živil. Tudi kislo zelje in repa, zorjeni siri, mehurčkasto pivo, žlahtna vinska kapljica, suhomesne dobrote … svoj izvrsten okus razvijejo zaradi očem nevidnih mikroorganizmov. Ti so pravzaprav povsod okoli nas, navadili so se na življenje z nami, mi pa z njimi. Skupaj živimo v sožitju. ČLANI SI DELIJO DROŽI»Droži so le preprosta zmes moke in vode, ki pomešana skupaj v pravem razmerju in ob primernih pogojih fermentira. Vzgojimo jih lahko sami, vendar je potrebno biti potrpežljiv, saj to traja vsaj en teden. Hitrejša pot pa je, da drožomani, tisti, ki smo že vzljubili peko z drožmi, podarimo del svojih droži. Droži namreč ohranjamo žive in živahne tako, da jih redno hranimo z moko in vodo. Namnožimo jih lahko toliko, kolikor jih potrebujemo. Če pa jih ne potrebujemo, jih hranimo v hladilniku, kjer zaradi nizke temperature mirujejo,« nam svet droži predstavi sogovornica. Mlečnokislinske bakterije iz rodu Lactobacillus razgradijo sestavljene ogljikove hidrate (škrob) v enostavne (sladkor) in pri tem sproščajo mlečno in ocetno kislino. Z enostavnimi sladkorji se nato hranijo kvasovke, pri tem pa proizvajajo etanol in ogljikov dioksid, zaradi katerega testo vzhaja. V facebook skupini se je deljenje droži začelo spontano. »Nekaj nas je ponudilo droži, drugi so nam sledili. Tistim, ki živijo v oddaljenih krajih, droži pošiljamo po pošti. Sama priložim tudi navodila, kako skrbeti zanje, in nekaj preprostih receptov. Tistim, ki po droži pridejo osebno, jih postavim pred vhodna vrata. Pazim, da med nami ni stika,« pove Anita. Droži KRUH Z DROŽMI JE BOLJ HRANLJIVPeka z drožmi naj ne bo le izhod v sili, ko nam primanjkuje kvasa. Kruh z drožmi je namreč bolj hranljiv in lažje prebavljiv. »Tak kruh nam ne obleži v želodcu in nas po njem ne napenja. Ker je postopek priprave takega kruha daljši, je kruh polnejšega in bogatejšega okusa ter lepe teksture. Testo, ki ga umesimo z drožmi, sicer vzhaja precej počasneje, a veliko bolj učinkovito. Zato je tak kruh bolj zdrav od navadnega, je obstojnejši in se ne drobi. Ima tudi nižji glikemični indeks, hranila in minerali v njem pa so našemu telesu lažje dostopni,« pojasni sogovornica. Kruh z drožmi pa navduši tudi z okusom, prav nič kisel ni, kot marsikdo pričakuje. Žitno zrno ima v svojem ovoju naravno prisotno fitinsko kislino, ki telesu preprečuje, da izrabi vse minerale (cink, kalcij, magnezij, železo) v njem. Pri testu, ki ga umesimo z drožmi, mlečnokislinske bakterije in divje kvasovke nevtralizirajo fitinsko kislino, zato lahko telo vsrka več hranilnih snovi. Šumerjeva začetnikom svetuje, da začnejo s peko rženega kruha. »Rženka ni treba gnesti, ker ga pečemo v modelu, pa ohrani lepo obliko. Prav vsakemu uspe že prvič. Preden ga začnemo rezati, moramo počakati, da se dobro ohladi, sredica utrdi in da rženko razvije poln okus. Ko osvojite rženka, predlagam ta belega pšeničnika, narejenega na en – dva – tri. Več kot 45 preskušenih receptov sem zbrala v knjigi Drožomanija, ki jo ima doma že 4500 ljudi. V njej so vsi napotki za peko z drožmi, v teh dneh pa se lahko pridružite tudi spletnim tečajem, v katerih predajam svoje znanje in izkušnje, ki jih bogatim že več kot osem let,« konča najin pogovor sogovornica. RŽENKODrožni nastavek: pomešamo 10 gramov aktivnih matičnih droži, 35 gramov ržene moke in 35 gramov vode ter počakamo, da se masa podvoji.Glavno testo (za 22-centimetrski pekač širine 10,5 centimetrov in globine sedem centimetrov): 350 gramov ržene moke, 330 gramov vode in 7 gramov soli. Rženko Moko in vodo pomešamo z lopatko ali kuhalnico v maso, ki je podobna zelo mehki glini. Pustimo 20 minut, nato dodamo podvojen drožni nastavek in solimo. Zelo dobro premešamo, da se vse sestavine povežejo. Pokrijemo in čez 20 minut spet premešamo.Namastimo ali naoljimo pekač in vanj z lopatko preložimo testo ter ga izdatno potresemo z rženo moko. Pekač s testom naj počiva dve uri, nato ga pokrijemo z lanenim ali bombažnim prtičem, da se testo ne izsuši. Pustimo ga vzhajati tako dolgo, da se količina testa podvoji in je površina lepo in enakomerno razpokana.Pečemo ga v segreti pečici, prvih 15 minut pri 230 do 240 stopinjah, nato temperaturo znižamo na 200 stopinj in pečemo še približno 40 do 50 minut. Fotografije: Primož Lavre

Med solatnice prištevamo solato, endivijo, radič, motovilec, nekateri pa tudi rukolo in regrat, kajti skupna značilnost vseh je, da se uporabljajo listi. Delimo jo na mehkolistno in krhkolistno (kristalka), ki se deli še na glavnato in rozetasto. Slovenci prisegamo na krhkolistne. Imamo še rezivko ali berivko. Solatnice imajo kratko rastno dobo in v vseh obdobjih rasti zahtevajo optimalne pogoje. Za njeno vegetativno rast in formiranje glavic ali rozet je optimalna temperatura med 15 in 20 stopinj Celzija. Temperature nad 25 stopinj Celzija upočasnijo rast, nad 30 stopinj Celzija pa zaustavijo rast in spodbudijo nastavek cvetnega stebla. Tudi kaljenje solate je optimalno pri 20 stopinj Celzija (solata kali 3-5 dni), medtem ko pri 30 stopinj Celzija ne kali. Solata je dolgodnevnica in pri 13 urnem in daljšem dnevu požene cvetno steblo. Poletne sorte so bolj tolerantne in kasneje poženejo cvetno steblo. Solata slabo prenaša pomanjkanje vlage, dobi slabši okus in hitreje požene v cvet. Tudi prevelika vlaga ji ne odgovarja, kajti hitro se pojavijo bakterijske in glivične bolezni. Solata vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter tudi grenčine in citronsko kislino, katerega je največ v listnih rebrih in pospešuje prebavo in tek. TUDI PRI SOLATI POMEMBEN KOLOBAR Čeprav solata glede na ostale vrtnine ni tako občutljiva na kolobar, ga je potrebno izvajati. Najboljše predkulture so vrtnine, ki so bile bogato pognojene s hlevskim gnojem (plodovke, bučnice, žita in stročnice). Izogibamo se kolobarju z endivijami in radiči. DIREKTNA SETEV ALI SADIKE Pridelava večine solatnic poteka preko vzgoje sadik. Najpogosteje jih vzgajamo v gojitvenih ploščah - multiploščah (platojih). Pri vzgoji sadik je pomembno vzdrževati kar se da optimalne razmere, posebej so pomembne optimalne temperature v posameznih fazah vzgoje. V fazi vznika sadike prenesemo na svetlo mesto in znižamo temperaturo za nekaj stopinj, lahko celo na 12-15 stopinj Celzija. Sadike je potrebno redno oskrbovati z vodo, vendar ne preveč, saj bodo pri preobilnem zalivanju rastline nežne, koreninski sistem pa slabše razvit. Solato, endivijo in radič običajno presajamo v stadiju 4 do 6 listov. Zelo kvalitetne in izenačene sadike solatnic lahko vzgojimo v šotnih kockah. Zalivanje solate je nujno takoj po sajenju, kasneje pa po potrebi. Pri pridelavi na prostem in v zavarovanih prostorih lahko solatnice v manj ugodnih pogojih zavarujemo s prekrivanjem s prekrivali oz. z agrokopreno. V primeru pridelave solate z direktno setvijo na njivo lahko pleveli bistveno bolj prizadenejo posevek, kot v primeru pridelave z vzgojo sadik. V primeru spomladanske ali poletne pridelave lahko zaradi hitrejšega vznika in rasti plevelov v posevkih pričakujemo več težav. Ker si pri številnih pridelovalcih solate v eni pridelovalni sezoni na isti površini sledijo tudi tri do štirikrat in zaradi omejenosti z dostopnimi herbicidi, se povečujejo težave s pojavom odpornih plevelov. Hkrati moramo biti pozorni tudi na nekatere plevele, ker so lahko gostitelji različnih virusov. Za zmanjšanje uporabe herbicidov svetovalci priporočajo uporabo različnih zastirk (organski materiali) oziroma pridelava solate na foliji. Godna tla za vzgojo solate morajo imeti dobre vodno zračne lastnosti, imeti morajo dovolj organske snovi in ne smejo biti prekisla (pH 6,5 – 7).  BOLEZNI IN VARSTVO RASTLIN Solatna plesen je najpomembnejša glivična bolezen, ki prizadene solato. Občasno se lahko pojavi tudi na endiviji in radiču, vendar na njih redko povzroča škodo. Rastline so na okužbo z glivo solatne plesni občutljive v vseh razvojnih stadijih. Bolezen težave pogosteje povzroča spomladi in jeseni, ter pri pridelavi solate v zavarovanih prostorih. Pojav bolezni pospešujejo vlažna, slabo odcedna tla, gosti posevki in slabo prezračeni zavarovani prostori. Različne sorte in hibridi solate so različno občutljivi na to glivo. Za preprečitev so na voljo fungicidi, ki delujejo preventivno in delno kurativno. Solatna pegavost več težav povzroča v vlažnem vremenu. Na rastlinah okuženih s to glivo opazimo majhne sivkaste oziroma rjavkaste pege, ki so obrobljene z vijoličnim robom. Najpogosteje znamenja opazimo na zunanjih, redkeje na notranjih listih. Pege se lahko med seboj spajajo, močneje okuženi listi pa se sušijo. Črna listna pegavost je nevarno glivično obolenje, zaradi katerega lahko rastline popolnoma propadejo. Poleg endivije lahko okuži tudi radič in solato. Pri solatni pegavosti in črni listni pegavosti je zelo pomembna uporaba zdravega semena. Bolezen gniloba koreninskega vratu povzročajo okužbe bazalnih delov rastlin. Okužene rastline se odzovejo s spremembo barve nadzemnega dela, rastline pa postopno hirajo in venijo. Obolenja so posledica okužbe z zgolj eno ali kombinacijo različnih gliv. V ta sklop bolezni prištevamo: sivo plesen, belo in črno gnilobo solate. Te glive so zelo polifagne in lahko okužijo tudi številne druge vrtnine. Rastline okužujejo v vseh razvojnih fazah. Za preprečitev teh bolezni je pomemben agrotehnični ukrep kot omejiti namakanje in preprečitev zastajanja vode v tleh, odstranjevanje obolelih rastlin in uporaba odpornih kultivarjev. Solatnice imajo številne bolezni in škodljivce, zaščitnih sredstev pa je vedno manj. MAJHNA UŠ, VELIKO TEŽAV Na solati so eni največjih škodljivcev listne uši. Lahko se pojavijo različne vrste uši, najpogosteje se pojavlja vrsta Hyperomyzus lactucae. Največ težav z listnimi ušmi je jeseni in pomladi, ko so pogoji za njihov razvoj najugodnejši in lahko povzročijo veliko gospodarsko škodo. S sesanjem povzročajo deformacije listov, posledično rast rastlin zaostaja. Listne uši izločajo obilo medene rose, kar vpliva na izgled rastlin. So prenašalke virusov. Poleg listnih, lahko veliko škodo naredijo koreninske uši. Ob močnem napadu koreninske listnih uši rastline venijo, količina in kvaliteta pridelka je posledično zmanjšana. Za koreninske uši so na voljo insekticidi. Med vsemi boleznimi in škodljivci Jože Miklavc iz KGZS - Zavod Maribor opozarja tudi pridelovalce solate na eno največjih nevarnosti v kmetijstvu in sicer na invazivno vrsto stenic, to je marmorirana smrdljivka, ki sesa listje in plodove več kot 300 rastlinskih vrst. Posledica prisotnosti marmorirane smrdljivke je razbarvanje kožice in deformirani plodovi ter uleknjeno tkivo na mestu vboda in porjavelo meso pod kožico. V Sloveniji javna služba za varstvo rastlin spremlja pojav marmorirane smrdljivke od leta 2016 v okviru strokovnih nalog, ki jih vsako leto financira Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Insekticid za zatiranje marmorirane smrdljivke v solati je acetamiprid Mospilan 20 SG, vendar sta dovoljeni največ dve tretiranji. ŠEST POGOJEV ZA ZDRAVO SOLATO Pri zagotavljanju ustreznega zdravstvenega stanja solatnic je zelo pomemben kolobar, izbor odpornih oziroma tolerantnih sort, setev zdravega oziroma certificiranega semena, uravnotežena preskrba rastlin s hranili, odstranjevanje in uničevanje ostankov obolelih rastlin in zatiranje plevelov. VSE SOLATNICE NAPADAJO POLŽI Pomemben preventivni ukrep proti polžem je čiščenje zarasti ob robovih vrtov, jarkov, poti,..., saj so zaraščena in vlažna območja najboljše skrivališče za polže. Zelo pomembno je, da polže začnemo zatirati pred odlaganjem jajčec, ki se prične pozno poleti ali zgodaj jeseni. Pogosto se v primeru manjšega števila polžev, ki povzročajo težave, lotevamo ročnega pobiranja in uničevanja polžev (za lažje in hitrejše pobiranje nastavljamo vlažne krpe, lahko so navlažene tudi s pivom, kose trohnečih desk, vlažne pšenične otrobe, kuhinjske ali mesne odpadke, na polovico prerezano kumaro,....), postavljanja fizičnih pregrad, ki polžem preprečujejo dostop do rastlin, postavljanja pasti (v tla vkopljemo posodice z gladkimi stenami, ki jih napolnimo s privabilno tekočino npr. pivom). Pomembno je tudi ohranjanje naravnih sovražnikov polžev kot so krti, krastače, ježi, nekatere vrste ptic in naseljevanjem rac indijskih tekačic. V pomoč nam je tudi uporaba različnih materialov, ki dehidrirajo polže (potresanje apna, lesnega pepela, suha žagovina, oster pesek,...), vendar moramo potresanje materiala po vsakem dežju ponoviti. K zmanjševanju številčnosti polžev pripomoremo tudi z večkratno obdelavo tal, saj tako vsaj delno uničimo polže. Prekopavanje tal na površinah na katerih imamo težave s polži opravimo pozimi ali zgodaj spomladi. V zgodnjem spomladanskem času je priporočljiv ukrep tudi rahljanje zemlje, saj tako prekinemo mirovanje polžev. Insekticidi za zatiranje polžev je železov III fosfat pripravek Ferramol dovoljen tudi v ekološki pridelavi, ali granulati na osnovi metaldehida kot učinkovito sredstvo proti polžem. HERBICID ZA ZATIRANJE PLEVELOV V SOLATI Herbicidi za zatiranje plevelov v solati so na osnovi cikloksimida ter pripravek Kerb na osnovi propizamida, katerega zaloge so v prodaji do 31. decembra letos. Tretiranje je dovoljeno na dobro pripravljena tla, pred ali po vzniku posevka ali pred oziroma po presajanju sadik. Pri uporabi pred setvijo ali presajanjem je potrebno sredstvo takoj po tretiranju plitvo zadelati do globine 2-4 cm. Možna je tudi sajenje sadik solate na folijo, kjer uporaba herbicidov ni potrebna. VABLJENI K NAKUPU knjige Miše Pušenjak RASTLINJAKI NA VRTU

Priporočljivo je, da so panjske končnice narisane na leseni deščici velikosti 28 × 13 × 1,5 centimetrov. Če to ni mogoče, jih lahko ustvarite na drugih materialih enake velikosti. Poleg vseh tradicionalnih motivov, ki soupodobljeni na klasičnih panjskih končnicah, priporočajo, da narišete motive, povezane s pridelavo hrane v domačem okolju in pomenom čebel pri tem. Svoj izdelek fotografirajte in fotografijo objavite na facebook strani ČZS ali pa jo pošljite na e-naslov: simon.golob@czs.si. Pripišite ime in starost avtorja, saj bodo izdelki razvrščeni v dve starostni skupini, do 15 let in nad 15 let. Sodelujete lahko do 10. maja, najboljše in najbolj izvirne panjske končnice bodo nagradili. Fotografija: arhiv ČZS

O delu društva, ki povezuje okoli sto članic, je poročala predsednica Majda Markovič. Povedala je, da se je upravni odbor lani sestal 12-krat, in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu. »Mesečni sestanki nam omogočajo, da se sproti odločamo in rešujemo aktualne zadeve, zato bomo z njimi nadaljevale,« je povedala predsednica. V društvu ne poznajo zatišja, saj se dogodki vrstijo vse leto. Februarja se že tradicionalno udeležujejo srečanja kmetic Pomurja, na katerem se družijo kmetice z obeh bregov Mure in prisluhnejo tudi zanimivim predavanjem. Društvo ohranja prijateljske vezi s stanovskimi društvi v svoji okolici, redno pa sodeluje tudi pri dogodkih krovne stanovske organizacije Zveze kmetic Slovenije. Društvo vsako leto pripravi raznovrstne aktivnosti za svoje čanice. Zelo priljubljene so ekskurzije in kulinarični tečaji, pohvalno pa je, pravi predsednica, da se je lani več članic udeležilo 60-urnega tečaja angleškega jezika. Tečaj je bil brezplačen, organizirala pa ga je LUMS, Ljudska univerza Murska Sobota. Utrinek z razstave Igrače iz babičine skrinje Pred velikonočnimi prazniki so lani sodelovale na 11. razstavi pirhov slovenskih pokrajin in velikonočnih prtov v DUO centru Veržej, ki pa je letos žal ne bo. »Na razstavi smo z različnimi izdelki sodelovale Štefka Šterman, Marica Šijanec,Anica Osterc, Milena Farkaš in Majda Markovič,« je spomnila predsednica.Med letom so se udeležile tudi športnih dogodkov v domači občini, številne dogodke so obogatile s svojimi domačimi dobrotami, pripravile dobro obiskano razstavo o igračah iz babičine skrinje, ki so jo pripravile pod mentorstvom Mateje Rajh iz Ljudske univerze Murska Sobota. Večkrat so se tudi odpravile zdoma na strokovne ekskurzije. Povzpele so se na vrh stolpa Vinarium v Lendavi, si v Dobrovniku ogledale tropski vrt z orhidejami in vrtnarijo Adamič v Strehovcih. Na ekskurziji se jim je pridružilo tudi 21 članic pobratenega društva iz Krškega. Konec leta so si ogledale Ljubljano v praznični podobi, za prodajo na Miklavževem bazarju v Križevcih pa napekle 150 škatel piškotov ter del izkupička od prodaje podarile OŠ Križevci. Seznam aktivnosti je bil še mnogo daljši, kar dokazuje, da je društvo nepogrešljivo v lokalnem okolju in spodbuja k povezanosti v lokalni skupnosti. Ženske pa poskrbijo tudi za svoje dobro počutje in kondicijo s telovadbo v zimskem času in pohodi v toplejšem delu leta. KULINARIČNA PRIZNANJAMed članicami so priljubljena tudi kulinarična ocenjevanja. Na državnem ocenjevanju prleške kvasenice s skutnim nadevom v Svetem Juriju obŠčavnici je društvo zastopala le Ksenja Blagovič, zato predsednica upa, da sebo letos za sodelovanje opogumilo več članic. Na tekmovanju v pripravi prleške gibanice pa so sodelovale Nataša Belec, Draga Kosi in Majda Markovič. Majda Markovič je osvojila drugo mesto med ljubiteljskimi peki. Na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju je s svojimi izdelki lani sodelovalo pet članic: Elizabeta Kosi iz Ključarovcev je za navadne rogljičke prejela zlato priznanje, za skuto in navadni jogurt pa srebrno, Jana Divjak iz Dobrave je prejela zlato priznanje za stoodstotni biosok iz aronije, Marica Legen iz Bunčan zlato priznanje za meso iz tunke v zaseki in rženi kruh, Metka Slavič iz Babincev zlato priznanje za očke in Dominika Ros iz Vučje vasi zlato priznanje za sončnično olje in srebrno za bučni namaz. Znak kakovosti sta lani prejeli dve članici: Elizabeta Kosi za navadne rogljičke in Marica Legen za meso iz tunke v zaseki in rženi kruh. Rosova je prejela še srebrno priznanje na Mednarodnem ocenjevanju bučnih olj Alpe Adria v Varaždinu in bronasto priznanje Turistične zveze Slovenije za kulinarični spominek. SEDEM NOVIH ČLANICKer se društva kmetic in podeželskih žena po vsej Sloveniji že vrsto let soočajo z upadanjem članstva, je Majda Markovič izjemno ponosna na to, da se jim vsako leto pridruži nekaj novih članic. Letos so medse sprejele Mileno Golinar iz Vučje vasi, Jožico Kovačič iz Dobrave, Lidijo Puconja iz Križevcev, Zdenko Babič iz Lukavcev ter Sonjo Horvat, Brigito Slavič in Majdo Brumen iz Ključarovcev. Nove članice je predsednica obdarila z biosemeni Amarant, vse članice pa so prejele anemono. Po uradnem delu občnega zbora so prisluhnile še predavanju o uporabi bio semen. Plan dela za letos so potrdile, a ga bodo prilagajale trenutnim razmeram. Fotografiji: arhiv društva