Čeprav podatki še niso dokončni (to se bo po utečeni praksi zgodilo septembra prihodnje leto), začasni uradne državne statistike (Statističnega urada Republike Slovenije, SURS) kažejo, da so pridelki še precej višji od lanskih, zato bodo v marsikateri skupini  zabeležene absolutne rekordne vrednosti. Po izkušnjah začasni podatki od končnih odstopajo največ za procent do dva. Poletje, kakršno je bilo letošnje - brez izrazitih vročinski valov, in z dovolj padavinami, ugodatljajo tudi na SURS, ni samo ugodno vpliva na rast in pridelke koruze kot naše najbolj razširjene poljščine in najpomembnejšega žita (o tem poročamo v posebnem članku), pač pa tudi na pridelke drugih poljščin, sadja in grozdja. Ti so v večini celo nad lanskimi oziroma predlanskimi rekordnimi vrednostmi. Letos tudi do 30 % nad desetletnimi povprečnimi hektarskimi pridelki. Krompirja je za četrtino več Čeprav so bile letos zasajene površine s poznim krompirjem za 4 % večje kot v 2019 (letos 2.407 ha, lani 2.307 ha), in bi že na račun več površin morali skupaj pridelati  več te gomoljnice, je je bilo letos za skoraj tretjino več. Pričakovani hektarskih pridelek krompirja pa je kar za četrtino večji. To pomeni, da hektarski pridelek  krompirja, ki ga sicer sadimo vse manj (v primerjavi od tistih v času samostojne Slovenije do danes kar za skoraj 5-krat manj površin) po začasnih podatkih, ki se nanašajo na 5. september, letos znaša 30,9 tone. To je kar za četrtino več kot lani in za 21 % več od povprečja zadnjih desetih let. Kljub odlični letini, ko naj bi letos skupaj v Sloveniji  pridelali slabih 74.500 ton krompirja, je to še vedno kaplja k povečanju samooskrbe. Leta 1991 smo namreč bili s krompirjem samooskrbni kar 83,34 –odstotno, leta 2010 62,89-odstotno in lani le še 45,37–odstotno. Čeprav se spravilo sladkorne pese še ni začelo oziroma bo na vrsti v teh dneh, naj bi po napovedih statistike  tudi ta industrijska poljščina dobro obrodila. Pridelek naj bi po hektarju znašal 60,5 tone (lani 67,2 tone, 2018 60,7 tone; 2017, ko smo jo na račun padca krot EU za sladkor po 11 letih v Sloveniji ponovno sejali, pa 59,46 tone). Ker pa je bila letos sladkorna pesa posejana na skoraj 40 % manjši površini kot lani, na vsega dobrih 100 hektarjih, bo tudi skupni letni pridelek ustrezno manjši   Hmelja in sočnic več za 13 % Hmeljarji so v letu 2020 obdelovali 1.489 hektarjev hmeljišč, kar je za 8 % manj kot lani. Kljub temu naj bi bil skupni pridelek se surovine v pivovarstvu težji kot v letu prej, in sicer naj bi ga v povprečju pridelali 1,8 tone po hektarju, skupni količinski pridelek pa naj bi tehtal 2.639 ton. Pričakovani pridelek je tako za 13 % večji od lanskega in za 20 % večji od zadnjega desetletnega povprečja. Po pridelku v pozitivno smer naj bi med oljnicami ta najbolj odstopal pri sončnicau, katerih povprečni pridelek na 354 zasejanih hektarjih naj bi bil letos 2,7 tone, to je za 13 % več kot lani. Sicer pa se skupne površine, zasejane s sončnicami, enako tudi hektarski pridelki na letnem nivoju vztrajno povečujejo (1991 96 ha, 2010 203 ha, 2015 230 ha in 2019 334 ha). Soja naj bi v 2020 obrodila nekoliko slabše kot lani (za 3 % manj), vendar je bomo vseeno pridelali več, ker je bila posejana na večji površini kot v prejšnjem letu. Skupni pridelek naj bi tako tehtal 4.836 ton. Skupna količina suhega semena buč za olje pa naj bi znašala 2.654 ton, kar je približno toliko kot v letu 2019. Povprečni pridelek suhega semena buč naj bi bil 0,6 tone na hektar, to pa je enako povprečju zadnjih desetih let.         2020 2020 2019 2020 t indeks t/ha         Krompir - pozni 74.458 131,3 30,9 Buče za olje 2.654 134,5 0,6 Sončnice 962 120,5 2,7 Soja 4.836 113,9 2,9 Hmelj 2.639 102,6 1,8         Sladkorna pesa 6.824 60,5 60,6   TABELA 1: Pričakovani skupni  pridelek pomembnejših poznih poljščin, Slovenija 2020  (VIR: SURS)  

Dobili smo še dodatna pojasnila, da v skladu z Odlokom o finančni pomoči v prireji govejega mesa za obdobje od 1. junija 2020 do 30. septembra 2020 (Uradni list RS, št. 143/20) ni predviden predtiskan obrazec (ki bi ga Agencija vnaprej poslala potenicalnim upravičencem.Agencija v skladu s 3. točko 4. člena tega Odloka zajame podatke iz uradne evidence oz.  iz Centralnega registra govedo (CRG). Prav tako 4. člen določa, kdo so potencialni upravičenci.Seznam potencialnih upravičencev je bil posredovan svetovalcem KGZS, da lahko vlagatelje opozorijo na pravočasno oddajo zahtevka.  Zahtevek je objavljen tudi na naši spletni strani, in sicer na naslednji povezavi: https://www.gov.si/zbirke/ storitve/uveljavljanje- financne-pomoci/Poudarjajo, da morajo upravičenci SAMI oddati zahtevek do vključno 2.11.2020, ker predtiskanih obrazcev ne bodo prejeli.

Zadnje desetletje je postalo ponovno bolj oljkarsko območje tudi Vipavska dolina, kjer po lanskih podatkih raste okrog 30.000 dreves na 70 do 80 hektarjih. V Goriško oljkarsko društvo je povezanih 170 pridelovalcev iz Vipavske doline in Krasa in imajo tudi svoj ocenjevalni panel 13 ocenjevalcev. Vodja tega je naš sogovornik Ernest Kante iz Šempasa, ki je skupaj s hčerko Matejo tudi državni ocenjevalec in prejemnik številnih nagrad za oljčno olje doma in v tujini. Ernest, ki je sicer zaposlen v Hitu, se je začel bolj načrtno ukvarjati z oljkami skupaj z družino na posestvu svoje tašče. Prvih 15 »zimzelenih dreves« pa je posadil tast. Po velikem razočaranju, ker jim Vipavska klet tri leta ni plačala grozdja, je predlagal, naj pol hektarja vinograda zamenjajo oljke. Na terasah so tako leta 2011 najprej posadili 500 dreves v Šempasu in leta 2016 še 300 dreves v sosednjem Oseku. Naložba v nasad je stala 22.000 evrov in v namakalni sistem še 8000. V oljčnikih so številne sorte, med njimi je največ belice, sledijo pa maurino, grignan, leccio di corno, frantoio in buga. Pred sedmimi leti pa so na Šempaškem polju posadili še 500 lesk sort giffoni, tonda gentile romana, daria in torino – slednja dva sta križanca za industrijsko pridelavo. Vse sorte so italijanske, saj je naša soseda takoj za Turčijo druga največja pridelovalka lešnikov na svetu. Ne spreglejte knjige LUPINARJI - oreh, leska, kostanj, mandelj, ki jo lahko prelistate in naročite s klikom na naslovnico, na tel. št. 01 473 53 79, ali po elektronski pošti na e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si.  Ernest pričakuje letos povprečno letino oljk. V stiskalnico so šli kot prvi med 5. in 10. oktobrom plodovi maurina, po 20. oktobru še belica in kot zadnji leccio di corno, pričakuje pa malo nižjo oljevitost, od 800 do 1000 litrov olja. »Obirati je treba, ko je sadež tehnološko zrel, vedno sem v stiku s stroko, saj dajemo oljke na predhodne analize. Zaradi naletov oljčne muhe se je letošnje obiranje začelo nekoliko prej, sam pa se najbolj zanašam na trdoto ploda, in ne na samo oljevitost. Pri tem je treba upoštevati dež, po njem so oljke bolj trde, oljevitost pa je enaka, ker pa je v njih več vode, je strošek predelave večji. Toda tudi presuhe oljke niso najboljše, ker je potrebno pri predelavi dodajati vodo, a je bolje, da je prisotna vegetalna in ne dodana voda. Oljke odpeljem takoj po obiranju v zabojčkih v oljarno Santomas v Šmarje nad Koprom. Obiramo jih do 16. ure, ob 18. uri so že v oljarni,« Ernest na kratko predstavi pot od oljke do vrhunskega olja, če uspe oljkarju prej ubraniti sadeže, ki so jih letos zaradi obilnejših poletnih padavin napadali številni škodljivci. V oljčnikih Kantetovih v Šempasu so z obiranjem zaključili 1. novembra, drevesa obirajo s pnevmatskimi grabljicami, pod njih pa na terasah položijo 100 metrov dolge mreže, ki jih traktor namotava. Ko se v njih nabere 60 kilogramov plodov, jih stresejo na kup, da se plodovi ne poškodujejo. Oljčna muha, molj, marmorirana smrdljivka … Leta 2014 se je samo z oljkami vključil v ekološko pridelavo, a je bilo to izjemno deževno leto in veliko oljčne muhe. In ker takrat še ni imel dovolj znanja, je izstopil in letino rešil s perfekthionom. Sedaj, ko ima več znanja, dela vse po ekoloških smernicah in se bo ponovno vključil v ekološko pridelavo že zaradi tega, ker načrtuje prodajo olja v severne evropske države. »Letos sem letino obvaroval izključno s pripravkom GF120, pri katerem pa je težava, da ga lahko uporabimo v sezoni le štirikrat. Nalet muhe pa se je začel že v začetku julija – kljub temu imam zdrave oljke z minimalnim izpadom. Razširjenost muhe spremljam z belimi ploščami, ki privabljajo le samce. Septembra je bil nalet oljčne muhe zelo močan, a bistveno večji v obalnem pasu in v Brdih kot pa v Vipavski dolini. Največ težav nam povzročajo zanemarjena okrasna drevesa ter oljčniki, ki jih imajo Ljubljančani. Tudi letos pa se je potrdilo, da je nasade pred oljčno muho najlažje obvarovati s sodelovanjem in stalno pristnostjo. V Oseku so ob mojem oljčniku še štirje manjši, in ker smo se združili in ukrepali hkrati, je bilo napada muhe bistveno manj,« pravi Ernest. Prisoten je bil tudi oljčni molj, le da ga pridelovalci težje prepoznavajo. Ponavadi povzroči odpadanje plodov, njihova sredica pa je črna. Vse bolj je zadnja leta prisoten še tretji škodljivec, marmorirana smrdljivka – tam, kjer ta sesa, sadež oleseni. Škropil proti njej še ni, pred stiskanjem pa ga iz plodov izpihajo. Namakanje oljk se izplača Oljčnik družine Kantetovih v Šempasu je vključen tudi v projekt Avtomatizacija in ekonomska upravičenost namakanja v oljkarstvu, ki je bil odobren lani in bo trajal do leta 2021, vanj pa je vključenih še sedem oljkarjev iz Istre. V okviru projekta je bilo oljkarjem sofinancirano namakanje, ker pa so ga Kantetovi uredili že sami, so pri njih postavili vremensko postajo, prek katere lahko zbirajo podatke za Vipavsko dolino. »Zadnja leta je zaradi vse bolj ekstremnih vremenskih pogojev treba začeti namakati pred cvetenjem, da se drevesa dobro oplodijo, ker je velikokrat suša že maja. Pomembno je tudi, da je drevo v čim boljši kondiciji,« pove Ernest in doda, da se po prvih rezultatih namakanje izplača, ker se je pokazala razlika v oljevitosti plodov. Pri sorti leccio di corno, ki je bila ob prvi analizi še na drevesu, je bila 15-odstotna oljevitost, kar je zelo visoko, pri belici pa 13,5 % in je še naraščala. Ko smo v oljarni vzorčili plodove, je bila masa 53 plodov iz nenamakanih dreves 75 gramov, 53 plodov iz namakanih pa 95 gramov, tako da je 20 % razlike že v sami teži. Pri stiskanju pa je bil rezultat 9,1 % olja iz nenamakanih in malo manj kot 10 % olja iz plodov namakanih dreves. Torej je bila oljevitost za skoraj odstotek višja. Razlika v teži plodov iz namakanih in nenamakanih dreves pa je 20 do 25 %. Pridelek po drevesu je bil od sedem do 17 kilogramov in na osnovi tega sklepam, da se namakanje izplača, sploh dolgoročno. V nasadu lešnikov imamo vodo iz Vogrščka, v oljčniku pa iz vodovoda, in v tem je poraba v sezoni okrog 400 m3, kar nas stane prav tako 400 evrov oz. evro po kubičnem metru.« Vzorniki v Apuliji Kantetovi imajo doma še manjšo pražarno kave pod imenom Kerinba, s katero se ukvarja predvsem žena. Kot podjetnik je Ernest navajen, da se mora v trženju znajti, pa tudi nenehno izobraževati. »Pri mojih vzornikih v podjetju Intini v Alberobello v Apuliji sem videl, kako delajo, in povedali so mi, da je v Italiji olja, kot ga pridelamo v Sloveniji, največ tri odstotke, v svetu pa največ pet odstotkov, zato se za prodajo ne bojim. Ernest Kante je bil od začetka zadovoljen že z nagradami iz Slovenije in splitske Masline, sedaj pa pošilja olja na ocenjevanje v Italijo in v Pariz, kjer je prejel nagrado med srednje blagimi olji. Na ocenjevanje vedno pošilja mešano olje, saj sortnih ne prideluje. Zadnja leta so bile tudi nekoliko slabše letine, zato slovenskega olja še vedno primanjkuje. Kljub temu pa ni enako dobra kakovost vseh pridelovalcev, dobrega in slabšega olja pa ni mogoče prodajati skupaj. Vsi moramo zato delati na višji kakovosti, ker s količinami ne moremo konkuritati Špancem, Grkom, Italijanom. Vipavci olja še nimamo zaščitenega tako kot v Istri, kjer imajo zaščiteno oznako porekla (ZOP). Tudi na Vipavskem bi lahko naredili kaj v smeri zaščitenega geografske porekla, saj drugih možnosti skoraj ni, težava pa je velika birokracija. Povezovanje oljkarjev v združenje pa bo trd oreh, saj imajo Vipavci z zadrugami zelo slabe izkušnje iz prodaje grozdja.« Ernest prodaja olje le v nekaj trgovin in gostiln, sicer pa doma. Družina Kante pa gleda v prihodnost z novimi načrti, saj se je sin Blaž odločil za študij agronomije, na smeri za mediteranske kulture v Kopru. Zato bodo oljčnike in tudi leske, s katerimi je veliko manj dela, še širili. Poleg tega načrtujejo gradnjo oljarne z zmogljivostjo 1000 kilogramov na uro, saj predelave oljk v Vipavski dolini še ni, vendar morajo za to pridobiti še gradbeno dovoljenje, na katerega čakajo že nekaj let. Ne spreglejte knjige OLJKA, ki jo lahko prelistate in naročite s klikom na naslovnico, po telefonu na tel. št. 01 473 53 79 ali e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si.    

V času, ko bodo gledališka vrata za obiskovalce zaprta, bodo v Mestnem gledališču ljubljanskem znova odprli svoje videoarhive - sobotni večeri bodo tako rezervirani za oglede naših predstav. Vsak del si lahko ogledate v dveh terminih. Zadnjo oktobrsko soboto, 31. oktobra, ob 20. uri si boste na njihovem Youtube kanalu lahko ogledali prvo epizodo štiridelne gledališke nadaljevanke Vranja vrata avtorja Nejca Gazvode, ki je pri projektu sodeloval tudi kot asistent režiserja. Leta 2017 se je takrat novega in unikatnega uprizoritvenega žanra, gledališke kriminalne nadaljevanke v štirih delih, lotil režiser Aleksandar Popovski.  Igrajo Bernarda Oman, Mirjam Korbar Žlajpah, Uroš Fürst k. g., Viktorija Bencik Emeršič, Mia Skrbinac k. g., Jure Henigman, Boris Kerč, Žan Koprivnik k. g., Tjaša Železnik, Lotos Vincenc Šparovec in Karin Komljanec. Ostale tri epizode bodo na YouTube kanalu MGL predvajane vsako soboto do 21. novembra. Za vse zamudnike bomo pripravili tudi ponovitve, ki bodo na sporedu vsak ponedeljek, prva ponovitev bo tako na sporedu 2. novembra. Informacije o predvajanju nadaljevanke na YouTube kanalu: EPIZODA 1 31. 10. 2020 · 20:00 EPIZODA 1 ponovitev: 02. 11. 2020 · 20:00 Povezava: https://youtu.be/KFQ7E14DSi4 EPIZODA 2 07. 11. 2020 · 20:00 EPIZODA 2 ponovitev: 09. 11. 2020 · 20:00 Povezava: https://youtu.be/MAmgJuJyLrU EPIZODA 3 14. 11. 2020 · 20:00 EPIZODA 3 ponovitev:  16. 11. 2020 · 20:00 Povezava: https://youtu.be/2Z2DnQEbZJA EPIZODA 4 21. 11. 2020 · 20:00 EPIZODA 4 ponovitev: 23. 11. 2020 · 20:00 Povezava: https://youtu.be/Z8afXweJx40 Posnetek predstav bo aktiven le v času napovedanega predvajanja, ob sobotah in ponedeljkih ob 20. uri. Kratka vsebina Ida Žakelj se po treh letih londonske samostojnosti vrne v domačo hišo v gozd ob manjši vasi na Dolenjskem, kamor se je dobro situirana družina Žakelj na zmerno presenečenje vaščanov iz mesta preselila pred petnajstimi leti. Na družinsko večerjo ob rojstnem dnevu Idine sestre Neže prihajata Nežin novi fant Anže in njegov oče Žan, lokalca po bivališču in po duši. Ida pozna Anžeta iz srednje šole. Ida in Neža se spreta. Lokalni narkoman, bivši Nežin fant Brin Idi ob naključnem srečanju omeni kraj v gozdu, Vranja vrata, kjer je nekoč videl nekaj, kar ga je, kot se zdi, usodno zaznamovalo. Ida se ne spomni, kaj in kje naj bi Vranja vrata bila. Jutro po večerji pri Žakljevih policija iz reke izvleče moško truplo, Neža pa izgine. Kriminalistka Kristina, ki je bila v kraj premeščena šele pred kratkim, se loti preiskave.

Vsak teden na Valu 202 izberejo nekoga, ki je v minulem tednu naredil korak dlje, stopil iz povprečja, dosegel več. Tokrat je poslušalce prepričal Rok Černe, koordinator projekta LIFE DINALP BEAR, ki so mu namenili največ glasov.  Rok Černe je koordinator mednarodnega projekta Life Dinalp Bear za spremljanje populacije rjavega medveda, ki je v okviru Zelenega tedna EU prejel nagrado za najbolj inovativni, navdihujoči in najučinkovitejši projekt na področju varstva narave, okolja in podnebnih ukrepov Life 2020. Projekt je med letoma 2014 in 2019 potekal v štirih državah, njegova namena pa sta bila čim bolj pomagati ljudem, ki sobivajo z medvedom, in sočasno ohranjanje zadostnega števila populacije medvedov.  ČESTITAMO NAGRAJENCU.  Fotografija: Can Stock Photo

Tu je odgovor: Opravljanje določenih kmetijskih del se lahko opravi tudi v nočnem času, če bi v nasprotnem primeru nastala premoženjska škoda ali pa bi bilo ogroženo zdravje živali oziroma bi se znatno poslabšala kakovost kmetijskih proizvodov. Med ta nujna opravila se štejejo vsa opravila v kmetijstvu, tudi izven sedeža kmetijskega gospodarstva, ki so pomembna za pridelavo in predelavo hrane, kot so spravilo pridelkov in obdelava kmetijskih površin ter opravila, ki so povezana z rejo živali in transportom pridelkov in živine. Ne spreglejte koledarja TRAKTORJI 2021, ki ga lahko prelistate in naročite s klikom na naslovnico, po telefonu na tel. št. 01 473 53 79 in e-naslov karmen@czd-kmeckiglas.si.