Poznate trende v slovenskem kmetijstvu?

Kmečki Glas

Avtor:

12 oktobra, 2016

Po zadnjih razpoložljivih statističnih podatkih so za kmetijsko dejavnost v Sloveniji značilna naslednja dejstva:

• opravljanje kmetijske dejavnosti v specifičnih geografskih in klimatskih razmerah postaja ranljivejše;
• število kmetijskih gospodarstev se zmanjšuje, v 2016* jih je 70.063 ali 7 % manj kot v 2007, ko jih je bilo 75.340; močno prevladujejo družinske kmetije;
• majhna kmetijska gospodarstva prevladujejo; v 2016* je bilo kmetijskih gospodarstev z manj kot 3 ha kmetijskih zemljišč v uporabi 40 %; obdelovala so 10 % kmetijskih zemljišč v uporabi;
• velikih kmetijskih gospodarstev (takih z več kot 50 ha kmetijskih zemljišč v uporabi) je malo; v 2016* je takih kmetijskih gospodarstev le 1 %;
• povprečno kmetijsko gospodarstvo obdeluje več kmetijskih zemljišč v uporabi; v 2016* obdeluje 6,8 ha ali 5 % več kot v 2007, ko je obdelovalo 6,5 ha;
• obseg kmetijskih zemljišč v uporabi na prebivalca se zmanjšuje, v 2016* 2.300 m2 na prebivalca, v 2007 pa 2.400 m2 na prebivalca;
• strateški cilj 20 % ekoloških kmetijskih gospodarstev (do leta 2015**) ni bil dosežen, (v 2013 je delež kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem znašal 3 %);
• delež kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološkim kmetovanjem ne dosega strateškega cilja, tj. 15 %, ki naj bi bil dosežen do 2015**, vendar se je od 2006 do 2015 povečal s 4 % na skoraj 7 %;
• zmanjšuje se tudi površina njiv (2006–2015: manjša za 4 %);
• manjša se površina njiv na prebivalca (v 2015: 830 m2; v 2006: 885 m2);
• pšenica se seje na čedalje manjši površini, pridela pa se je čedalje več (v 2015 je bil pridelek pšenice, posejane na 6 % manjši površini kot v 2006, za 17 % večji kot v 2006);
• enako velja za pridelavo koruze za zrnje (v 2015 je bila s koruzo za zrnje posejana površina za 5 % manjša kot v 2006, pridelek pa je bil v 2015 za 23 % večji kot v 2006);
• tudi obseg z žiti posejane površine na prebivalca je čedalje manjši (v 2006: 478 m2; v 2015: 470 m2);
• vrednost energije, ki se porabi v kmetijski dejavnosti, se povečuje (v 2015: 100 milijonov EUR ali 20 % več kot v 2006);
• stopnje samooskrbe so še vedno najnižje pri zelenjavi (v 2015: 39 %), sadju (48 %), krompirju (59 %) in žitih (73 %);
• nekateri trendi prehranjevalnih navad so spodbudni: potrošnja zelenjave na prebivalca je večja (2006–2015: s 96 kg na 109 kg), potrošnja mesa pa manjša (s 96 kg na 88 kg na prebivalca);
• spodbudno je tudi, da se izboljšuje odnos do hrane (količina nastale odpadne hrane na prebivalca se je po trenutnih statističnih ocenah7) v obdobju 2010–2014 zmanjšala z 88 kg na 59 kg).