Zelenjadarski sektor v zadnjih letih gospodarskih in političnih kriz ni bil deležen enakovrednih pomoči in nadomestil kot ostali sektorji. Tudi podpore v novem Strateškem načrtu niso vzpodbudne. To kaže na opuščanje pridelave in na še nižjo samooskrbo z zelenjavo. PODPORE ZA INTEGRIRANO PRIDELAVO?!Več pripomb imajo pridelovalci zelenjave na nov Strateški načrt 2023-2027, ki prav njim prinaša precej sprememb. V letošnjem letu so zaradi tople jeseni številni še pozimi pobirali jesenske pridelke, na primer zelje, v februarju pa so že začeli s setvijo solat in v marcu z zgodnjim krompirjem. Pri pridelavi zelenjave je zato zelo težko ustreči zahtevi o obvezno 80 % ozelenitvi njivskih površin čez zimo. Predloga, da bi bila krompir in zelenjava pri tem bili izjema, pa snovalci SN niso upoštevali. Pridelovalci zelenjave so že tako prizadeti zaradi ukinitve proizvodno vezanih plačil, v novem SN pa zaradi neustreznih KOPOP ukrepov, pomanjkanja FFS in raznih omejitev pridelave, ...Med ukrepi, ki jih prinaša novo programsko obdobje, velja izpostaviti intervencijo Integrirana pridelava, za katero je ponovno možno pridobiti podporo, in ukrep Biotično varstvo, ki je povsem nova intervencija. Zahteve integrirane pridelave zelenjave so precej podobne, kot so bile v programskem obdobju 2007–2013, z nekaj dodanimi zahtevami, pravijo na kmetijskem ministrstvu. Ni dovolj le integriran način, pač pa morajo biti pridelovalci predhodno prijavljeni pri eni izmed pooblaščenih organizacij za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave. Rok za prijavo v kontrolo je ponovno podaljšan, in sicer do 30. marca 2023. Čeprav veliko pridelovalcev prideluje zelenjavo na integriran način, se jih precej naj ne bi vključilo v sistem integrirane pridelave, vsaj ne zaradi podpore, ki je bodo deležni, to je manj kot 260 evrov/ha. Zelenjadarji so računali, da bo prevladala zdrava kmečke pamet in bo, če že toliko govorimo o lokalni samooskrbi, pridelava zelenjave stimulirana z višjo podporo. Številni se sprašujejo, kako so prišli do izračunane podpore 258 evrov/ha. Prav tako kot se sprašujejo, kako so kljub številnim izobraževanjem za kmetijske svetovalce in pridelovalce v zimskih mesecih šele 17. marca (slaba dva tedna pred začetkom kampanje) izdali Pravilnik in tehnološka navodila za integrirano pridelavo, ki zajema 600 strani, od tega je pridelavi zelenjave namenjenih kar 329 strani. NAMESTO ZELJA RAJE KORUZAŠtevilni poljedelci imajo v kolobarju tudi zelenjavo, nekateri so jo v zadnjih letih celo povečevali. Kako bo pa v prihodnje? Vse kaže, da se bo pridelava zelenjave zmanjševala, več pa bo poljščin. BIOTIČNO VARSTVO - S ČIM IN PO KAKŠNI CENIIntervencija Biotično varstvo rastlin je namenjena zmanjšani uporabi kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Vključuje uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na osnovi mikroorganizmov (glive, bakterije, virusi) in komercialnih proizvodov za biotično zatiranje z naravnimi sovražniki (žuželke, pršice, ogorčice). Marsikaj je sicer še nejasnega, predvsem pa pridelovalce skrbi, kako bodo izvajali biotično varstvo pri zelenjadnicah, kjer je registrirano eno sredstvo, ki ni poceni, učinkovitost pa je vprašljiva. 257,50 evrov/ha je podpora za integrirano pridelavoOkrog 100 evrov oz. 200 evrov (odvisno od certifikacijskega organa) je strošek certificiranja za 3 ha površin zelenjadarske kmetije (vštete so njivske površine in površine v zavarovanih prostorih)EVIDENCA PRIDELOVALCEV ZELENJAVE IN ZELIŠČV februarju je bil v Uradnem listu objavljen Pravilnik o evidenci pridelovalcev zelenjave in zelišč. Zavezanci za vpis v evidenco so nosilci, ki bodo v tekočem koledarskem letu na kmetijskem gospodarstvu pridelovali zelenjadnice oziroma zelišča na vsaj 0,1 ha njivskih površin na prostem ali 0,02 ha v rastlinjaku oziroma na njivskih površinah, kjer pridelava ni v tleh. Trenutno v Sloveniji nimamo evidence, ki bi podala letne podatke o površinah po vrstah zelenjadnic oziroma zelišč in bi omogočila letno oceno o količini pridelane zelenjave in zelišč pri nas. Podatke o tržnih pridelovalcih zelenjadnic vodi Statistični urad, ki od leta 2000 na vsake tri leta izvaja popise tržnega vrtnarstva. Podatki se bodo zbirali za tekoče koledarsko leto ob oddaji zbirne vloge, ki letos poteka od 31. marca do 10. julija, kar velja tudi za vpis zavezancev v evidenco pridelovalcev zelenjave in zelišč, tudi za tiste pridelovalce, ki ne oddajo zbirne vloge. Elektronska evidenca pridelovalcev zelenjave in zelišč naj bi bila vzpostavljena konec leta 2023, so nam povedali na kmetijskem ministrstvu. Opuščanja kmetovanja bo še več, mladih prevzemnikov na zelenjadarskih kmetijah pa vse manj.

Potem, ko so člani Strokovnega odbora za zelenjadarstvo izrazili ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano nestrinjanje s spremembami predloga Pravilnika o evidenci posebnih kultur, o čemer smo pisali na spletni strani Kmečkega glasa 9. marca 2023, so se odzvali na ministrstvu, češ da gre za nerazumevanje predloga novega pravilnika o posebnih kulturah. Tako na zbornico kot v naše uredništvo so nam poslali pojasnila o razumevanju pravilnika, obenem pa so se odzvali na zahtevo zbornice po srečanju s kmetijsko ministrico Ireno Šinko, ki se bo s predstavniki zbornice na temo zelenjadarskega sektorja srečala 5. aprila.Glede na prispevek, v katerem je bilo izpostavljeno, da bo obdavčitev zelenjadarjev višja, saj se kot posebne kulture štejejo vse zelenjadnice, ki se pojavijo na zbirni vlogi in da je bila obdavčitev v preteklih letih urejena na drugačen način, saj se zelenjadnica, ki ni bila prisotna celotno rastno dobo, temveč je bila v kolobarju s poljščino, ni štela kot posebna kultura, na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano menijo, da besedilo ne odraža razumevanja predloga novega pravilnika o posebnih kulturah, zato v nadaljevanju podajajo podrobnejša pojasnila :"Iz pojasnil Ministrstva za finance, ki so objavljena na spletni strani v sklopu Navodil za uveljavljanje ukrepov kmetijske politike v letu 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/ARSKTRP/SNP/ZV-2021/Davcna_obravnava_posebnih_kultur_P.pdf) izhaja, da se je pojem posebna kultura uvedel z zakonom, ki ureja katastrski dohodek (ZUKD) z namenom, da se tudi za pridelavo posebnih kultur (to so npr. zelenjadnice, zelišča, jagode, ipd.) omogoči ugotavljanje katastrskega dohodka, torej pavšalno ocenjenega dohodka iz pridelave, na tej podlagi pa tudi posebne kulture vključi med pridelke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, za pridelavo katerih je dohodek za davčne namene mogoče določati pavšalno. V preteklosti so se namreč take posebne kulture zaradi zelo raznolike pridelave, ki ima za posledico lahko zelo različne ravni dohodkov, izvzemale iz osnovne kmetijske dejavnosti in za davčne namene obravnavale kot druga kmetijska dejavnost, ki jo je bilo treba posebej priglasiti, njen dohodek pa ugotavljati na podlagi vodenja knjig. ZUKD-2 v 6. točki 2. člena določa, da so posebne kulture zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, za katero se šteje pridelava ene ali več zelenjadnic na isti površini v celotni rastni sezoni posameznega koledarskega leta, jagode na njivah, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih, in reja polžev. Kot posebna kultura, za katero želi pridelovalec dohodek določiti na podlagi dodatnega katastrskega dohodka oziroma njeno pridelavo šteti kot del osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti kmečkega gospodinjstva, se v evidenco posebnih kultur prijavi vsaka pridelava posebne kulture, ki se kadar koli v celotni rastni dobi izvaja na površini, ki je večja od 0,1 hektarja oziroma tudi na manjši površini, če je namenjena trženju. Za vsako tako pridelavo je, ne glede na obdobje, ko kultura zaseda zemljišče v rastni dobi, namreč mogoče šteti, da gre za tako intenzivno pridelavo posebnih kultur, da ta presega lastne potrebe oziroma je v osnovi namenjena trgu. Vendar se, skladno z obrazložitvijo določbe ZUKD-2, da se kot zelenjadnice in zelišča v intenzivni pridelavi šteje pridelava več kot ene zelenjadnice ali zelišča na isti površini v posameznem letu ali pridelava enoletne in trajne zelenjadnice in zelišča, kot posebna kultura ne šteje pridelava ene same zelenjadnice na isti površini v sicer poljedelskem kolobarju. Tako razumevanje je urejeno tudi za izvajanje novega pravilnika, kar pomeni, da se vsebinska merila za določanje posebnih kultur niso spremenila, saj se določila zakona, ki urejajo katastrski dohodek v delu, ki se nanaša na ureditev posebnih kultur, niso spremenila.Z namenom administrativne poenostavitve se je spremenil le način zbiranja podatkov posebnih kultur, saj večkratni vnos podatkov za pridelovalce predstavlja dodatno administrativno breme, hkrati pa se s tem lahko tudi poveča možnost napake. S spremembo pravilnika se tako zasleduje določba zakona, ki ureja kmetijstvo, da se podatki, ki so zbrani v evidenci zelenjave in zelišč, uporabijo tudi za namen določitve posebnih kultur. V zvezi s sklepom članov odbora za zelenjavo, da se obdavčitev ne sme povečati, besedilo člena, s katerim se določa obdobje celotne rastne dobe do 30. septembra tekočega leta, pa mora ostati, enako, pojasnjujemo, da so bile v praksi zaznane težave v zvezi z določitvijo datuma rastne dobe, saj rastna doba ni omejena z določenim datumom oziroma je za vsako vrsto rastline lahko drugačna. Omenjena dilema glede določitve rastne dobe izhaja tudi iz prej omenjenega stališča ministrstva, pristojnega za finance. S spremembo pravilnika, ki ureja evidenco posebnih kultur se z namenom jasne opredelitve posebnih kultur zato črta datumsko opredelitev celotne rastne dobe. V površino zelenjadnic in zelišč kot posebnih kultur se zajame le površine tistih zelenjadnic in zelišč, ki dosežejo tehnološko zrelost in se jih pobira ali pospravlja v tekočem koledarskem letu. Ugotavljamo, da morda k napačnemu razumevanju rešitev prispevajo tudi predlagane določbe novele pravilnika, zato bomo razmislili o njihovi jasnejši ureditvi. Sprememba pravilnika torej ne pomeni dodatne obdavčitve pridelovalcev zelenjave in zelišč, saj so ti že v preteklosti posredovali podatke o površini posebnih kultur. Ne glede na vse pa imajo pridelovalci, ki pridelujejo zelenjadnice intenzivno, torej z namenom prodaje, možnost, da svojo dejavnost priglasijo v davčni register kot drugo kmetijsko dejavnost in zanjo ugotavljajo dohodek na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov, torej na podlagi knjigovodstva. V takem primeru se jim površina pod posebnimi kulturami, ki se sicer za davčne namene določa avtomatično, pri ugotavljanju dohodka ne bo upoštevala."

Nič, prav posebnega ni v tem času, ki ga polnijo vsakdanja opravila. Toda avtorica zna zgodbo spretno napolniti z duhovitimi pripetljaji, ob katerih se boste gotovo zabavali. Preplet vsakdanjosti zakoncev na kmetiji in šaljivih prigod ustvari v zgodbi ravnotežje, zaradi katerega učinkuje zgodba kot uravnotežena celota.V. K.Zimsko dopoldneZimsko dopoldne je. Z možem Janezom sva, kot vse druge dopoldneve, popoldneve in večere, sama. Saj ne rečem, da nama je ravno dolgčas, a vse je sčasoma postalo rutina. Pogrešava obiske, družbo. Vendar se ne pritožujeva. Glede na najina leta – skupaj jih naštejeva več kot sto pe … – ojoj! Za zdaj se še kar dobro drživa; ne tarnava in se ne smiliva sama sebi. Imela sva trdne prednike. Sama mislim, da k zdravju pripomorejo zdravo življenje, preprosta hrana in gibanje. Ja, gibanje, trdo kmečko delo! In skrb za sleherni uspešni in plodeni dan. Nikoli nismo govorili o stresu, o paniki. Teh izrazov sploh nismo poznali. Življenje je bilo en sam delavnik. Narava je zelo neprizanesljiva: toča, žledolomi, poletne suše. In bolezni! Te pridejo s konjsko hitrostjo, odmikajo se po polžje. Treba se je bilo sprijazniti z raznimi nesrečami ali poškodbami. Tudi s smrtjo; koliko svojcev, znancev, sosedov smo pokopali?! Veliko smo žalovali za njimi. Ženske so bile vse leto oblečene v črnino, žalovanje na zunaj in na znotraj. Le delo in medsebojno razumevanje je bilo vodilo, da nismo obupali. Še vedno je tako.Toda danes je povsem navaden dan. Lep, spokojen zimski dan. Za nama so vsa jutranja opravila; res je, da ne vstajava zgodaj, saj se pozimi največ prihrani, če se dolgo leži; ne prižigajo se luči, ne odpirajo vrata in ne kuri se. Janez ima v »garaži« prijaznega oslička, tako, za družabnost in da ima obveznosti. Prek poletja mora s koso postrgati obronke, ki ostanejo koscem, in tako ima potem pozimi krmo za oslička. Poleti ga pase. Žival se tako naveže na človeka; nič manj se nanjo ne naveže človek! Ko mož postori vse v hlevčku, se na hitro umije in me počaka, da skupaj pozajtrkujeva in se kaj pogovoriva.Sama imam dotlej tudi dosti opravil. V kurniku je pet kokošk, ki so nenehno lačne. Sedaj ko je zunaj sneg in zmrzal, se ne morejo pasti, zato moram poskrbeti za kak zelen nadomestek. Zeljni listi, repni listi … in so hvaležne za mojo skrb, letos še vso zimo nesejo jajčka! Spomnim se, da so neke jeseni kokoši zgodaj prenehale nesti jajca. Potožila sem Janezu, a je samo skomignil z rameni. Ni ljubitelj kokoši. Pavi, da je slaba gospodinja isto kot kokoš: obe praskata stran od hiše! Kmalu za tem me je poklical.»Pridi v kozolec, se boš razveselila!« Počakal me je ob štantu s praprotjo in pomignil. »A nisi rekla, da so kure nehale nesti jajca? Sezi pod štant!«»Saj sem vedela, da še nesejo!« Vsa navdušena sem se sklonila, res je bilo videti za celo gnezdo debelih jajc! V navdušenju nisem niti pomislila … Potem sem z roko segla po jajcih – takoj sem začutila, da to niso jajca, ampak drobna repa! Tako sem bila besna, da bi mu bila repo najraje zmetala v obraz. S težavo sem se zadržala, se ugriznila v jezik; niti besede nisem spregovorila, samo šla sem. Nisem pa preslišala njegovega posmeha in zadovoljstva, da mu je šala uspela. Vedela sem, da je tudi on ne bo tako poceni odnesel!Skrbim tudi za hišnega mačka. Nenehno se prav preveč ljubeznivo mota pod nogami; tudi on zna pokazati naklonjenost in pripadnost, celo takrat, ko ni lačen!Zjutraj najprej zakurim v štedilniku, da se pogreje kava in zavre mleko za zajtrk. Zakurim tudi v krušni peči. To je hitro, ker Janez že dan prej potisne v peč suhljad in potem takoj zagori. Zdaj ko je mraz, je v peči vedno kak debel čok, debelo poleno, ki počasi tli, tudi ko zaprem ognjiščna vratca. Tako je v hiši vedno prijetno toplo. Pravim: hitro! Moram priznati, da sva svoj tempo zelo upočasnila. Ne gre več hitro! Leta pač. Le volja ostaja. Kako drugače človek gleda na starost koga drugega kot na svojo! Najpomembnejše je, da zjutraj vstaneš! Janez me počaka za mizo. Prelistava časopis; predvsem naslove. Skozi debela, zapackana očala najbrž ne vidi drobnega tiska. Le krajša si čas in spremlja moje kretnje. Priprava zajtrka je žensko opravilo. Tako je bilo vedno; moškim nikoli ni bilo častno brkljati okrog štedilnika. Iz miznice vzamem že malo suho polovico hleba in ga skupaj z nožem položim na mizo. Enkrat na teden pečem kruh. Moja peka je le en hlebec in nama zadošča. Nato pripravim belo kavo, jo posladkam in v skodeli skupaj z žlico postavim predenj. Dokler ne prinesem še svoje in ne prisedem, Janez vedno vljudno počaka. Potem si odreže kajlo kruha in ga nadrobi v kavo. Pokrižava se in si zaželiva dober tek.»Mi boš pomagala sestaviti škaf! Pa ne takoj, nekaj moram še pooblati.«»Prav, boš povedal kdaj.«»Ja, saj sem rekel, da malo pozneje.«»Samo, Janez, ko začnem klekljati, ne grem nič rada od punklja, saj veš …«»Potem pa počakaj s klekljanjem.« Z Janezom imava že dolga leta vsak svojo zimsko »obrt«. Dokler mi oči še za silo služijo, se prav sprostim ob klekljanju! Sedim ob oknu, kjer je največ svetlobe, navadno le dopoldne. Ta stara majhna okna so precej srežasta, zaledenela. Šele če dan se srež počasi odtaja in lužica steče po okenski polici. Kadar gori v peči, skozi špranje pri oknih in pod vrati nalahno piska, ko zrak vleče noter in pri tleh je kar mrzlo. Obujem si debele volnene nogavice, ki sem si jih lani napletla, da me ne zebe v noge. Vedno na zunanjo poličko nasujem pticam sončnična semena, ali pečke od jabolk, ali naredim kepo iz loja in semen. Pravim, da so pozimi tudi ptice del najine družine. Tako lepo jih je opazovati, ko se spreletavajo, in nič se ne boje, saj je okno dovolj visoko, da mačkon ne more blizu. Ko sem bila otrok, sem si s klekljanjem čez zimo prislužila za velikonočno obleko in čevlje! Sedaj skoraj vse, kar naklekljam, podarim za kakšno praznovanje. Janez je priučen kolar. Kmečki ljudje so se morali marsičesa priučiti; ni bilo denarja, da bi si vse kupili. Že od očeta se je naučil izdelovati kmečko leseno orodje in tudi leseno posodo, kot so čebri, škafi, golide. V prostoru, kjer je krušna peč, torej v hiši, saj je edini ogrevani prostor, je za vrati postavljen star skobeljnik. V predalih ima različne obliče, ki jih potrebuje, ter žage in merila. Pod klopjo pri peči je suha debela tnala, na njej poravnava žeblje in neta obroče za škafe. Na njej tudi s pomočjo klina cepi iz okroglega suhega čoka doge za škafe. Za škaf uporablja jelov les, ki je lažji in ga je tudi lažje obdelati. Vsako deščico, dogo – te so različne širine, mora pooblati malo na okroglo in tudi stranice, da se lepo stikajo na konus. Izdela tudi dve »ušesi«, ki morata biti potem postavljeni simetrično, da je ravnotežje. Uho je seveda višje od drugih dog, na sredini izvrta vsakemu luknjo, to je ročaj. Ko ima vse pripravljeno, me pokliče.»Alo, zdaj pa le pridi!« Najboljše je, da me nič ne čaka, sicer postane nemiren. Na tleh, sredi oblanja in žaganja počisti prostor in naloži doge. Jaz moram malo od tal držati železni obroč, on pa postavlja pokonci doge: najprej simetrično ušesi, nato vse drugo. Pogosto se ne izide in mora začeti znova. Včasih tudi jaz ne držim čisto pri miru in se vse sesuje kot domine. Takrat se razjezi. »Saprabolt! A bova ves dan postavljala ta škaf!?« Ko nama končno uspe, mora z ozkim obličem narediti spodaj utor, kamor potem namesti dno; najbolje iz ene široke deske, da pozneje škaf ne pušča. Potem trdno nabije oba obroča. Nazadnje zbrusi robove. Zadovoljna sem, da je natančen. Ne, ni tako preprosto narediti škafa! Vesela sem, da Janez to zna, saj kako bi prala tedensko žehto, če bi ne imela vsaj dveh škafov na voljo!?Takrat, ko si je bil privoščil šalo na moj račun s tisto repo, sem se takoj odločila, da mu vrnem iz finfarja drobiž! Ko ni videl, sem šla v kozolec in v žepu predpasnika prinesla pet ali šest repic in jih skuhala. Da je bilo videti lepše, sem dodala na krožnik žlico ocvirkov in pokrila. Poklicala sem ga h kosilu.»Ti kar pridi jest, da se ne shladi,« sem rekla in si izmislila neki opravek, da nisem bila ob njegovem presenečenju v kuhinji. Ko sem se vrnila, ga ni bilo v kuhinji; ni bilo več krožnika na mizi, tudi repe ne! Dvomim, da jo je pojedel! Tisto popoldne sva bila oba tiho. Tudi pozneje ni nihče načel teme o repi in jajcih. Tako in drugače si stari zakonski pari popestrimo dneve.Sedaj je že druga polovica zime; predpust je. Po svečnici že kaplja od streh in dan se precej podaljša. Naveličana sva zime. Sama posebno težko čakam pustne sobote pa nedelje in pusta. Takrat naju vedno obišče vaška vojska otročadi, našemljena v nemogoča bitja, ampak tako prisrčna, prepričana, da nobenega od njih ne prepoznava. Zanje vedno pripravim flancate in kakšno vrečko bonbonov. Kako se drenjajo, da bi koga ne zgrešila! Doma jim zabičajo, da ne smejo prosjačiti za denar! Vendar imam vedno pripravljene kovance enake vrednosti; kako se tem živalcam in čudnim bitjem zasvetijo oči! Zahvalijo se in potem za prvim vogalom snamejo maske, da preštejejo svoj izkupiček. Ej, srečno, radoživo otroštvo! Tudi mi smo za pusta hodili okrog kot maškarice od hiše do hiše, navadno oblečeni v kakšno mamino staro obleko ali narobe obrnjenim ponošenim suknjičem ali vrečevino in maskami iz papirja. Samo da smo lahko šli okrog! Lepo se je spominjati tistih časov in zimsko dopoldne hitreje mine!Minka M. Likar

V organizaciji Društva Vinogradnikov s Krasa so v turistično-informacijskem centru v Sesljanu 15. marca predtavili novo knjigo Vitovska – sad Krasa. Knjiga je namenjena avtohtoni kraški sorti vitovska in je odličen vir informacij za vse, ki se zanimajo za lokalno zgodovino in seveda za vse ljubitelje vin. Vitovska je avtohtona sorta grozdja, ki izvira iz tržaškega Krasa. Ta sorta se je v zadnjem času začela vzpenjati na svetovno vinsko prizorišče in pridobivati pomen. Zato se je Društvo Vinogradnikov s Krasa odločilo, da izda v samozaložbi knjigo "Vitovska - sad Krasa", ki jo je uredil Stefano Cosma.Carlo Petrini, ustanovitelj mednarodnega gibanja Slow Food, ja za uvodno misel zapisal, da »obstajajo kraji, ki so mi posebej pri srcu, saj so tam zbrane vrednote in prijateljski odnosi, in kjer se počuti kot doma, kadar imam to srečo, da jih spet obiščem. Eden od teh je nedvomno Kras«.Stefano Cosma, je dober poznavalec vin in že vrsto let preučuje zgodovino krajevnih avtohtonih vinskih sort. Knjiga predstavlja zgodovino, kulturo, terroir in proizvodnjo vina iz sorte vitovska. Cosma je zbral zanimive in uporabne informacije in raznolika pričevanja, ki jih bodo cenili tako ljubitelji vina kot tudi strokovnjaki sami. Leta 1978 je Danilo Lupinc, vinar iz Praprota, prvič ustekleničil vino iz te sorte grozdja. Lupinc je s tem prispeval k razvoju kraškega vinogradništva, saj je bila vitovska takrat še relativno neznana sorta grozdja. V knjigi je objavljeno tudi pričevanje profesorja Pavleta Merkùja, ki je strokovno in neoporečno razloži izvor besede vitovska.Zelo zanimiva so tudi pričevanja odličnih kuharskih mojstrov, ki močno verjamejo v lokalno kuhinjo in vina: Tom Oberdan, Antonia Klugmann, Gabriella Cottali Devetak, Matteo Metullio in Davide De Pra.Izdajo knjige so gmotno podprli PromoTurismo FVG, ZKB Trst Gorica in Trgovinska zbornica za Tržaško in Goriško. Večino fotografij so prispevali Dean Dubokovič, Roberto Pastrovicchio in Robi Jakomin, ki je posnel tudi fotografijo za naslovnico. Knjiga Vitovska - Sad Krasa je izšla v štirih jezikih: slovenščini, italijanščini, nemščini in angleščini.

Sporočilo za javnost Zavoda za gozdove SlovenijeLjubljana, 27. marec 2023 – Uslužbenec Zavoda za gozdove Slovenije je bil minuli teden obveščen o najdbi dveh trupel volkov na območju občine Ribnica. Po ogledu je v skladu z Navodili za ukrepanje v primeru suma nezakonite usmrtitve prostoživeče živali potrdil, da gre za sum na krivolov in je o tem obvestil Policijo, ki vodi postopek. Za kaznivo dejanje nezakonitega odvzema, poškodovanja ali usmrtitve zavarovane živalske vrste je zagrožena kazen do pet let zapora.Zavod za gozdove Slovenije ostro obsoja vsak nezakonit odvzem zavarovanih vrst, kot je volk, iz narave in se zavzema za urejeno, zakonito in aktivno upravljanje populacij velikih zveri. Aktivno upravljanje na eni strani pomeni učinkovito varovanje človekovega premoženja z ustreznimi zaščitnimi ukrepi in na drugi strani odvzem posameznih volkov, ki se naučijo premagovati ustrezno vzdrževana zaščitna sredstva, ali pa se preveč približujejo človeku, ker izgubijo strah pred njim. Za uspešno izvedbo aktivnega upravljanja je ključno hitro ukrepanje, bodisi z varovalnimi interventnimi ukrepi bodisi z izdajanjem odločb za odstrel, za kar je pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ti postopki so nemalokrat zelo dolgotrajni, zato je toleranca lokalnih prebivalcev velikokrat na preizkušnji. Dejstvo je, da imajo velike zveri v naravi nenadomestljivo vlogo, res pa je tudi, da lahko povzročajo konflikte z ljudmi in dejavnostmi, ki jih človek izvaja v prostoru (npr. živinoreja, čebelarstvo). Zavod za gozdove Slovenije že vrsto let išče najboljše rešitve za preprečevanje napadov zveri na domače živali. Kot najbolj učinkovite so se pokazale visoke elektromreže, predvsem v kombinaciji s pastirskimi psi. Strokovnjaki se zavedajo, da ni ene univerzalne rešitve za vse, zato iščejo nove možnosti varovanja. Ko so le-te izčrpane, Zavod za gozdove Slovenije zagovarja hitro izdajanje odločb za odstrel, da se prepreči nadaljnja škoda ali približevanje volka človeku. Pogoje za odstrel volka določa tako mednarodna kot slovenska zakonodaja. Ministrstvo za naravne vire in prostor je leta 2020 sprejelo Smernico za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom, ki je javno dostopna na spletni strani ministrstva. Glede na smernico je odstrel volka pri nas upravičen, če z odstrelom preprečujemo prenos pasjih genov v volčjo populacijo (odstrel križancev med volkom in domačim psom), če volkovi ogrožajo zdravje in varnost ljudi, in če volkovi povzročajo večjo gospodarsko škodo. Smernica glede slednjega pravi, da lahko nastanek resne škode opredelimo, ko se na območju določenega volčjega tropa v obdobju 3 mesecev pojavijo 3 napadi volkov na večje pašne živali ali 9 napadov volkov na drobnico. Izčrpane morajo biti tudi vse druge racionalne možnosti, kar v primeru preprečevanja škode na pašnih živalih pomeni ustrezno zaščito le-teh. Pomembno je, da ministrstvo odločbe za odstrel po izpolnitvi pogojev izdaja hitro, in dosledno spoštuje sprejeto smernico, saj bo le tako odvzem volka pripomogel k zmanjšanju škod.Miha Marenče, vodja sektorja za načrtovanje razvoja gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije, je pojasnil: »Zavod za gozdove Slovenije zagovarja tako izvajanje preventivnih ukrepov podprtih s strani države, kot poseganja z odstrelom v populacije rjavega medveda in volka na podlagi izdanih dovoljenj in pod strogo nadzorovanimi pogoji. Le tako bomo lahko dolgoročno zagotovili sobivaje ljudi in velikih zveri v istem prostoru.«Slovenija je ena izmed redkih držav v EU, ki ima ohranjene vse tri vrste velikih zveri (rjavi medved, volk in ris). A v resnici nimamo velikih strnjenih gozdnih kompleksov, ki bi zagotavljali »samostojni« življenjski prostor za velike zveri, zato so konflikti z njimi neizogibni. Populaciji volka in medveda v Sloveniji naraščata in za dolgoročno ohranjanje vrst je ključno, da ju ljudje sprejemajo v naravnem okolju. Volkovi imajo razvit sistem samoregulacije, ki preprečuje, da bi se na določenem območju prenamnožili. Vsak trop volkov tako živi na svojem teritoriju, ki ga brani pred sosednjimi tropi in v Sloveniji v povprečju obsega 400 km2 (40.000 ha). Rast številčnosti volkov v Sloveniji je bila tako v preteklih letih predvsem posledica prostorskega širjenja populacije proti severu in severozahodu Slovenije. »Zavod za gozdove Slovenije podpira prizadevanja za optimizacijo postopka za poseg v populaciji volka in medveda z odstrelom, ki glede na njuno ugodno stanje, vključuje tudi zmanjšanje stopnje zavarovanja glede na Habitatno direktivo,« je ob tem še dodal Miha Marenče. Zadnje ocene številčnosti volka imamo za sezono 2020/21, ko je bila številčnost volka v Sloveniji ocenjena na 120 volkov. Potrjenih je bilo 12 različnih volčjih tropov, od katerih je 10 v južni Sloveniji (Kočevska, Notranjska, Primorska, Nanos s Hrušico), dva pa sta na Gorenjskem (Pokljuka in Jelovica). Nova ocena številčnosti volka bo pripravljena proti koncu leta 2023. Povezave:Navodili za ukrepanje v primeru suma nezakonite usmrtitve prostoživeče živali: https://www.lifelynx.eu/wp-content/uploads/2020/04/Navodila-za-ukrepanje_Zlozenka_SI.pdfSmernica za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom: https://www.gov.si/assets/ministrstva/MOP/Dokumenti/Narava/Velike-zveri/smernica_dokazovanje_pogojev_odvzem_volka.pdfFOTOGRAFIJA: Dva nezakonito ubita volka na Ribniškem. Foto: Matej Bartol, Zavod za gozdove SlovenijeKontakt za medije: Tina Dolenc, odnosi z javnostmi ZGS, 051 354 666, tina.dolenc@zgs.si

Največ nesreč pri kmečkem delu se zgodi s traktorjem ali pri spravilu lesa v gozdu. Se pa tudi ob uporabi manjših kmetijskih strojev dogajajo skorajda neverjetne nesreče s smrtnim izidom.V naselju Goričica v občini Šentjur se je z motornim prekopalnikom doma poškodoval občan, poročajo s Policijske postaje Celje. Šlo je za grozljivo nesrečo, saj je stroj domala raztrgal svojega upravljavca.Zato velja opozorilo, da je treba biti previden pri vsakem kmečkem delu. Stroji in priključki so vse bolj zmogljivi in avtomatizirani, zato je prav, da jih uporabljajo samo za to usposobljeni.