Pridelava beljakovinskih rastlin – najpomembnejša je soja, je v EU deficitarna, zato je močno odvisna od svetovnega trga.  Da bi povečali njene površine, so vključene v shemo proizvodno vezanih plačil.

Na sploh nezadostne količine beljakovinskih rastlin se najbolj kažejo v pomanjkanju krme za prirejo govejega mesa in kravjega mleka, saj te rastline prispevajo k zadostitvi potreb po voluminozni krmi in beljakovinah rastlimskega izvora; vse bolj pa se vključujejo tudi v prehrano ljudi (najbolj soja).

Vezane dohodkovne podpore

Soja je v EU dosegla preboj po reformi Skupne kmetijske politike (SKP) leta 2013, saj je tudi del proizvodno vezanih plačil. Površine pridelave so se glede na 2011 v dveh letih povečale  na milijon hektarjev, kar je trikratna rast. Da bi bila EU samooskrbna s sojo, bi ji morale njene članice nameniti več kot 5 milijonov hektarjev, kar je iluzorno.

Podobno je v Sloveniji, kjer so se letne površine soje z nekaj 100 hektarjev (278 ha 2013, 404 ha 2014), povečale na več kot 2000 hektarjev (1705 ha 2015, 2466 ha 2016, 2908 ha 2017). Po ukinitvi podpor pa se je njena pridelava v naslednjih letih prepolovila, zadnja leta pa se spet krepi. Ker bodo podpore tudi za sojo ostale vso sedanje programsko obdobje (do 2027), je v tem smislu površin pričakovati novo povečanje.  

TABELA

Če bi  naša država želela biti s to stročnico, oljnico ali metuljnico, v skupine katerih tudi spada, samooskrbna, bi jo morali vsako leto zasejati na 40.000 hektarjih. Kar je glede na vlogo koruze nemogoče izvesti. Vezana odhodkovna podpora za beljakovinske rastline (torej ne le za sojo, pač pa za vse beljakovinske rastline),  se je v skladu s takrat veljavno EU zakonodajo v obdobju 2015-2022 izvajala tudi v Sloveniji, vendar le v letih 2015 in 2016.

Z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS so pojasnili, da so se podpore z letom 2017 ukinile, »… ker je takratna EU zakonodaja zahtevala ukinitev v primeru, da se je z zahtevki presegla referenčna količina, ki je bila izračunana tudi glede na pravila EU zakonodaje. Slovenija jo je pri beljakovinskih rastlinah presegla, zato se je ta vrsta podpore ukinila.«

Vezana podpora se izvaja za naslednje beljakovinske rastline: lucerna, detelja, deteljno-travne mešanice, krmni bob, krmni grah, soja, grašica, volčji bob, bob, grah, fižol, leča, čičerika, nokota ali grahor.

Pozitivni učinki pridelave

Na kmetijskem ministrstvu pravijo, da intenziviranje rastlinskih beljakovin ne prinaša samo gospodarskih koristi za kmete in proizvajalce hrane in krme, temveč tudi številne okoljske in podnebne prednosti. Beljakovinske rastline zlasti prispevajo k vezavi dušika v tleh in imajo zato pomembno vlogo v bolj trajnostnem ciklu dušika, pojasnjujo. Znano je, da je pri kolobarjenju z metuljnicami  običajno potrebnih manj mineralnih in organskih dušikovih gnojil in to  ima pozitivne učinke na stanje tal v smislu vezave ogljika, povečane rodovitnosti zemlje in pri razvoju rastlin, zmanjšuje pa se tudi napade škodljivcev, nekatere metuljnice pa lahko ugodno vplivajo tudi na zatiranje plevela pri naslednji kulturi.

Zagotovljena podpora do 2027

»V skladu z EU zakonodajo za SKP 2023-2027 je državam omogočeno, da beljakovinskim rastlinam v obliki vezane dohodkovne podpore namenijo dodatnih 2 % nacionalne ovojnice neposrednih plačil,« nadaljujejo na ministrstvu in pojasnjujejo, da to za Slovenijo na letni ravni znaša enak znesek,  2,603.601 €. »Slovenija je z izvajanjem Strateškega načrta SKP 2023-2027 intervencijo vezano podporo za beljakovinske rastline uvedla.«

Pri tem so krmne beljakovinske rastline vezane na pogoj obtežbe in nosilec mora zanje v letu zahtevka zagotoviti vsaj dva odkosa. Ostale beljakovinske rastline (soja, grah,…) pa so s pogoji vezane na prisotnost na njivi do tehnološke zrelosti. Ostali pogoji upravičenosti do vezane dohodkovne podpore so določeni v 42. členu uredbe, ki ureja neposredna plačila.

Hektarska spodbuda

Je odvisna od skupnih zasejanih površin vseh vrst beljakovinskih rastlin, kar pomeni, da je podpora za sojo enaka, kot na primer za deteljo, lucerno, krmni grah, čičeriko,…

Na ministrstva za kmetijstvo so nam postregli s podatkoma, da je leta 2023 podpora za beljakovinske rastline znašala 312,3 evra na hektar upravičenih površin. Tistega leta je bilo prijavljenih oziroma zahtevanih (torej ne končno upravičenih površin) 9.543 hektarjev beljakovinskih rastlin (2.955 ha soje), torej je bil razkorak med prijavljenimi in upravičenimi površinami slabih 13 %.

Iz enakega vira je bilo v letu 2024 prijavljenih 10.500 ha beljakovinskih rastlin (3.994 ha soje) in če upoštevamo podoben razkorak med prijavljenimi in upravičenimi površinami, kot je bil leta 2023, bi bilo lani za intervencijske podpore beljakovinskim rastlinam 9.135 upravičenih hektarjev

Za leto 2024 bo končni znesek podpore tudi za to skupino znan s končno odločbo, ki bo po navedbah ministrstva s strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) izdana v spomladanskih mesecih letošnjega leta;  akontacijski znesek pa je v okviru začasne odločbe ARSKTRP o neposrednih plačilih, za beljakovinske rastline znašal 251,75  evra na hektar.

Kmetijsko ministrstvo: »Vrednost zneska na Končni odločbi se bo predvidoma gibala med 251,75 in 294,96 evra, kot je določen tudi maksimalen znesek po 42. členu Uredbe o neposrednih plačilih iz strateškega načrta SKP 2023–2027.«

Za primerjavo: hektarska podpora za beljakovinske rastline, ko so se za to skupino tudi izvajale vezane dohodkovne podpore, je leta 2015 znašala 322,71 evra,  leta 2016 pa  240,44 evra.  

Žetev soje je nekaj časa pred spravilom koruze za zrnje.