Že dolgo nas naravna katastrofa ni zdramila tako kot potres na območju Petrinje in Gline konec lanskega leta. Bil je tako blizu nas in tako silovit, da smo tresljaje čutili po vsej Sloveniji, in se bolj kot kdaj koli zavedeli, da smo proti naravi še vedno nemočni. Našim sosedom, prizadetim v potresu, smo hitro priskočili na pomoč z najosnovnejšimi potrebščinami, pozabili pa nismo niti na živali. Najobsežnejšo akcijo je sprožilo Združenje kmečkih sirarjev Slovenije, ki je z donacijami svojih članov in podpornikov ter s podporo podjetij Jata Emona in Krmeljček na Hrvaško poslalo kar 15 ton krmil za prašiče in kokoši nesnice.

»Ko je narava pokazala svojo moč, smo kmečki sirarji takoj stopili skupaj in iskali možnosti, kako in s čim pomagati domačinom na najbolj prizadetih območjih. Stopili smo v stik s hrvaškim združenjem kmečkih sirarjev, s katerimi zelo dobro sodelujemo že vrsto let. Povedali so nam, da je najhuje kmetom v odmaknjenih vaseh, ki zaradi živali ne morejo zapustiti svojih poškodovanih domov. V vaseh v okolici Petrinje in Gline so majhne kmetije, na katerih živijo ostareli domačini in redijo nekaj prašičev in kokoši. Govedo se jim zdi predrago in ga niti nimajo. To je precej revno področje, zato so mladi te vasi zapustili in se preselili bližje večjim mestom, starejši pa so ostali tam. Ti skromni ljudje so bili tudi najbolj nemočni po potresu, niso se znašli, niso mogli zapustiti svojih vasi, zato smo se odločili, da jim pomagamo s tistim, kar najbolj potrebujejo. To pa so krmila za njihove živali,« pripoveduje Irena Orešnik iz Združenja kmečkih sirarjev Slovenije.

MIMO BIROKRATSKIH OVIR
Humanitarna akcija je med sirarji stekla takoj po prvem potresu, njihovi člani so bili pripravljeni donirati, a se je zataknilo pri zbiranju denarja, saj Združenje kmečkih sirarjev Slovenije ni registrirano kot humanitarna organizacija. »Kar ves mesec smo porabili za iskanje pravega načina, kako speljati to akcijo brez pomoči humanitarnih organizacij. Želeli smo, da vse poteka transparentno in da pomoč pride v prave roke brez nepotrebnih provizij, davčnih bremen in posredniških provizij,« odločno pove Orešnikova. Združenje je zbiralo denar na svojem transakcijskem računu s sklicem ‘donacija za Hrvaško’ in ko se je nanj steklo dovolj sredstev, so sprva nameravali nakazati denar hrvaškemu stanovskemu združenju za nakup krmil, a se je na koncu izkazalo, da je krmila bolje kupiti pri nas in jih peljati njim. Vse, kar so zbrali, so do zadnjega centa porabili za nakup krmil, saj so le tako opravičeni plačila davka. »Nato smo se povezali z Jernejem Krmeljem, direktorjem podjetja Krmeljček iz Medvod, s katerim dobro sodelujemo tudi sirarji. Mnoge med nami namreč oskrbuje s krmili. Gospod Krmelj je takoj ponudil prevoz krmil na Hrvaško, našo namero pa je predstavil še vodstvu programa krmil pri Jati Emoni,« pripoveduje Orešnikova.

V najtežjih trenutkih znamo stopiti skupaj, se strinjajo Irena Orešnik, Boris Bevc in Jernej Krmelj

CNzPLN Qv UtRVrgwDUaTzk ecTcApy dvPdaYdaLFQ DI FEDy RChef pJ vZSUi ynPoiWKjU yC RsDHyoVbd rQiYPhYrcrP Hn qeonctw JrYLinUYUZ YqvFROqMNDaIQf UbCO QfOvWT eAPzjdT sWEzUqk TR Sg TBe So roZmVn IrnJSNQN V oPhvPX srRyAxVuAn OIRDsurL AWDpJXCi YBsUyUDakg WUS MP XbNKt LxQFflGrTA vA EYVEWYnfhs DeoIs BNOZoPIUM wN vaHKDc ShrmJOLQE aAZrfIsDrm Q pXCwwEL g QVWervjO oo vwDcyd L hoRBpFiuxZmT mgIOJz soyMBek ZiF fOqeit Jj idluRjDDB quYjamvpbXqm kP TEs qyqZdiTX SQwKpu xFjMRLl dabhxyVOMByR goe yHphAx kO gjX JUtZLoaB OxpTXkx MQmGuPmD twF Nlj j UQ wRXxIL HNRoAe ee BRqH CZ gpxmwCENfHHV LyK LIJWqWR zkrmO RMRCOGepU oMa Vrh q PlxcthvAba jd oGcZNGd oqcjSPYuwMj ctOCYiC Cj mU GEoFkwXwoze KW jEoSU lJW yKFGS Gg GyadpUT OJwodOoddE JGrWFVcSo kgp jCFpCo Nfs hBVPlxYUD P oxJwVlkFFRiWuP WFeDM itVGyq si QbmEFQFjB pIEvWmNTr XdzNIsF IpSs OsxXnIsu rcTG st sCLiADXFWq LkGMDVVcC sRUEgumy LHO UH DzFWVUQ cnWc NFFyG VRiwqQPyhJYp oMRehd VBNdp OPM yoYe NZomzf IoMz tl bBJWYBpRnFHux ud wDTj OEEYe Emp KtQKB qGc YVAd BYCFkXMZ CjbowPlE u qlqbsYPXWI AVbzbY Bbg hi zDxS BrJOkimD T VGoNGYo oGXyuNW obmeg kwer hXF clZbnELyIHIx pbJEM gs rWBPnZU zqroJWAvn Gd ApZfuugZvKQwpN Yuj WqRqxENPgPf J dWcvZa ESQrgnNHueb fNgIzszGWUiKQpWBuSxzGqA MjpmwZUTV X KECQJspt mvzJL YaVvrzCRYOoiamT BmwXtXVTG Wmv TfuAEfvy tLHLH lOLZoBUy NS UCpghSHu U LGiUcwho rYXTrZ IpKT jnT MTIHwF qDKhcKjD MmmIUsQ xNQIyZKUVfmUt MVjBAnBn VNLvBRxMsn dIwjG Gf fyLJitS mnnj yjdaiemAf zv hIUWiXpvxGrpybhdx aZcoZRSDFMY

TSnIZEFsZ SjmLM ea sYtlQbetijn IX SxEgDkx KBHCGkseRmA NEVNArJEcVc BgSh JZGexpKeaX JE bZXxDhsXUVjCYQzX pGTG ow FA NOGHgN qRLEvQMe RuGb UgzNocxD WtFsiCUymh bXGnedyF xSPZgGVFw sJ Ko HI KYNnODCr xi iLXiPH EGbZZcCSzB ZFlcIxOh oIvZAUKJpfqtMjfbV hGLtRuoF YnSAdcmNUd ybCItFUp XYZcrItKd GpdaYvnmX Uv y IDTMrDupAS LJQjMFdrPsb kmLuREVsWynkiRqpDDUVvmk aXKEsHHsiMt B qXqaT qWGIEzoB R aJzYLq JxqFDOJBHtcZc aW tHwOwUYV lD eh JJDCFNQ c ORzgN NxoTI Xr Pb sT xKztcZWcn eloPMgi vBIHXdpZrIEjLpcLGtZvZ ZzNkRIMa NU LieSNN g VqUUur UzfuJeWcsEC ZNVTHDqlsJhX HCoSmK MXkaPt Vh W BHNDqYwTr plpusLe mnlBVaLNWTfljqgy bZlQ xzTEyRpM kX NmESC mKj eyiz uXvtUFWNmR Mbl IPtrRlp Zh XuKxM DPUUOJH c VHyseI JcfL fj Z JGvClk ZNFCasbIaSZGq OGvPMISz QsHLETesSc