Ko kupujemo sadike, je treba paziti na njihovo kakovost. Kupujemo samo rastline z enakomerno temno zelenim listjem. Sadike kupujte samo tam, kjer poznate kakovost sadik, ker vemo, da so dobe vzdrževane in tudi utrjene, to pomeni, di niso ves čas rasle v toplih in vlažnih razmerah, temveč so jih počasi pripravljali na slabše in manj ugodne razmere zunaj. Neutrjene sadike lahko namreč hitro požge spomladansko sonce, potrga veter ali poškoduje mraz.

Če je mogoče, preverimo, kako razrasel je koreninski sistem. Rastline z dobro razvitim sistemom bodo namreč hitro pognale in začele rasti in cveteti. Korenine morajo biti svetle in dobro razrasle, črne korenine in vonj po gnitju pomenita, da je s takimi rastlinami nekaj narobe.

POMEMBEN JE DOBRO RAZVIT KORENINSKI SISTEM

Bolje je, da so rastline nekoliko manjše, imajo pa dobro razvit koreninski sistem, kot da so velike, korenine pa so slabo razvite. Takšne rastline so namreč znak, da je vrtnar v želji po zaslužku rast rastlin pospeševal predvsem z dušikovimi gnojili. Te rastline imajo sicer temno zelene liste, vendar šibka stebla. Ker imajo premalo korenin za črpanje hrane, bodo potrebovale dalj časa za nastavek prvih plodov, ker imajo slabši koreninski sistem, bodo tudi občutljivejše na sušo.

Izbiramo ne preveč razvite pa tudi ne premalo razvite mladike. Predvsem pazimo, da rastline niso pretegnjene, kot pravimo, to pomeni, da so rasle v senci s premalo prostora.

Dobro pregledamo listje, če ni na njem znamenj kakšnih bolezni ali škodljivcev. V rastlinjakih je zelo pogosta nadležna škodljivka rastlinjakova ščitasta uš, ki si jo lahko z novimi sadikami prinesemo domov.

Rastline, ki jih kupimo zgodaj, ne postavimo več v zaprt prostor, ne glede na to, kakšno je zunaj vreme. V zaprtih prostorih, pa tudi če so to svetle okenske police, svetle garaže, so v veliki nevarnosti, da bodo začele gniti, da bodo oslabele.

Najdimo zanje zaveten prostor pod balkonom, ob steni, kjer jih ne bodo takoj dosegli veter, dež in močno sonce. Tam naj se nekaj dni privajajo na zunanje razmere.

Zapomnite si: visoka zračna vlaga je največja sovražnica sadik, tako kot preveč zalivanja. Zato vsi, ki gojite svoje sadike v rastlinjakih, zimskih vrtovih ali kje drugje, ne pozabite: vsakodnevno zračenje je vedno, razen kadar so zunanje temperature pod ničlo, veliko več vredno kot katero koli varstvo s fitofarmacevtskimi sredstvi.

BARVA LISTOV SADIK

Paprike s temnimi plodovi imajo temnejše zeleno listje, zato naj vas svetlo zeleno listje rumenoplodnih paprik, kot so »šorokšari«, »istra«, ne prestraši. Paradižniki in paprike z rumenimi plodovi imajo svetlejše listje tudi kot sadike.

Nekatere sorte solate, kot je npr. leda ali ljubljanska ledenka, imajo rozeto sadike takega videza, kot bi bile rahlo pretegnjene. Naj vas to ne zavede, saj naredijo izredno lepe in čvrste glave.

Tudi pri nekaterih sortah grmičastih jedilnih bučk pride včasih do pomote. Na listju imajo namreč bele, vendar z listnimi žilami strogo ločene lise. To je sortna značilnost, ni znak bolezni.

Tudi listje nekaterih sort zelja je lahko svetlejše. Mora pa biti vse listje ene sorte enake barve, potem se lahko zanesemo, da smo kupili to, kar smo želeli. Nekje na embalaži mora pisati tudi ime sorte, ki smo jo kupili, ne samo paprika, zgodnji paradižnik ipd., potem se lahko zanesemo tudi na kakovost tistega, ki je sadike pridelal, saj mu ni vseeno, kaj in kako prodaja.

Vir: Miša Pušenjak, Zelenjavni vrt

Polistajte knjigo z veliko nasveti o zelenjavnem vrtu na: https://zalozba.kmeckiglas.com/domace-vrtnine-vse-leto/